RELATIVNA ŠTEVILA

VRSTE RELATIVNIH ŠTEVIL: I. Strukture ali razčlenitvena števila II. Statistični koeficienti III. Indeksi Ik/o = 100 Yk / Yo

I. STRUKTURE ALI RAZČLENITVENA ŠTEVILA ENORAZSEŽNE STRUKTURE DVO(VEČ)RAZSEŽNE STRUKTURE Razčlenitev po eni spremenljivki (npr. po spolu ALI po načinu bivanja med študijem) Hkratna razčlenitev po dveh (več) spremenljivkah (npr. po spolu IN po načinu bivanja med študijem)

ENORAZSEŽNE STRUKTURE RAZČLENITVENA ŠTEVILA

GRAFIČNO PRIKAZOVANJE A) Stolpci z enako širino PRIMER: Sestava števila podjetij, zaposlenih in vrednosti prometa v trgovini na drobno v RS leta 1993 po vrstah dejavnosti 4 K KAJ KJE KDAJ KAKO

B) Strukturni krog oziroma če želimo uporabiti polkrog

α

C) Hkratni prikaz sestave in velikosti dveh pojavov

II. npr. pri izračunu povprečne porabe bencina našega avtomobila na 100 prevoženih kilometrov

S kolikšno dolžino slovenske morske obale “razpolaga” prebivalec Slovenije? Dolžina obale Dolžina obale na prebivalca = = Število prebivalcev 46.6 km 46600 m = = = 1962606 preb. 1962606 preb. = 0.024 m na prebivalca = = 2.4 cm na prebivalca

POSEBNOSTI PRI IZRAČUNAVANJU STATISTIČNIH KOEFICIENTOV A

x 1 x 1 KSLO = = 98.2 preb. na 1 km2 površine = 0.0982 Število prebivalcev x 1 Št. preb. na km2 = Površina v km2 1991 103 preb. KSLO = x 1 = 98.2 preb. na 1 km2 površine = 0.0982 20273 km2

B

Pokritost uvoza z izvozom Vrednost izvoza Pokritost uvoza z izvozom = Vrednost uvoza 8599 106 USD KVP = x 1 = 0.919 = 0.919 9358 106 USD 8599 Ex = 100 KVP = x 100 = 91.9 9358

C

3 MOŽNOSTI a

b

c

Število prebivalcev na km2 nekaterih držav konec leta 2003 GRAFIČNO PRIKAZOVANJE STATISTIČNIH KOEFICIENTOV 1. a. Število prebivalcev na km2 nekaterih držav konec leta 2003

2. X = 41526 X – Površina v km2 Y – Št. prebivalcev v 103 400 X = 41526 X – Površina v km2 Y – Št. prebivalcev v 103 300 K – Št. preb. na km2 K 200 Y = 15517 X = 20273 X = 83859 100 Y = 1991 Y = 8106 SLOVE NIJA NIZOZEMSKA AVSTRIJA

RECIPROČNI STATISTIČNI KOEFICIENTI

Primer za recipročni koeficient Recimo, da primerjamo število dijakov in število učiteljev na neki šoli… Podatka lahko primerjamo na 2 načina: 1. Število učencev delimo s številom učiteljev: dobimo koliko v povprečju pride dijakov na enega učitelja 2. Število učiteljev delimo s številom dijakov: dobimo koliko v povprečju pride učiteljev na npr. 100 dijakov Oba koeficienta sta možna in sta si recipročna Iz enega lahko dobimo drugega (če je izravnalna številka v obeh primerih enaka) s potenciranjem enega koeficienta na minus 1 KR=1/K

III. INDEKSI

Podatka morata biti istovrstna, drugače njuna primerjava ni smiselna! osnovni obrazec, ki definira indeks: Yk - podatek, ki ga primerjamo Y0 - podatek, ki je izbran za bazo ali osnovi primerjave Ik/0 - indeks za vrednost k - tega primerjanega podatka Primerjamo podatka z istimi merskimi enotami, zato so indeksi NEIMENOVANA števila.

Indekse pri izračunavanju zaokrožujemo na CELA ŠTEVILA! ODNOS MED PRIMERJANIMA PODATKOMA - primerjani podatek je večji od osnove (baze) primerjave - primerjani podatek je manjši od osnove (baze) primerjave - primerjana podatka sta enaka Indekse pri izračunavanju zaokrožujemo na CELA ŠTEVILA! Če je primerjani podatek zelo majhen v primerjavi s primerjalnim, ga izračunamo na eno decimalko. Na več decimalk jih ne računamo, da ne izgubijo svoje temeljne lastnosti - NAZORNOSTI PRIMERJAVE

MOŽNE RAZLAGE INDEKSOV Kolikokrat je primerjani podatek različen od primerjalnega? Odgovor: (V Švici je GNP 3.79 krat večji od tega v Sloveniji) B Za koliko odstotkov je primerjani podatek različen od primerjalnega? Odgovor: (Na Madžarskem je GNP za (47 – 100=-53) 53 odstotkov manjši (-) od tega v Sloveniji) C Za kolikokrat je primerjani podatek različen od primerjalnega? Odgovor: (V Italiji je GNP za 0.99 krat večji od tega v Sloveniji)

Primer razlage Indeks 115 lahko razložimo: Pojav se je povečal 1,15-krat Pojav se je povečal za 15% (na 115%) ali Pojav se je povečal za 0,15-krat Indeks 90 lahko razložimo: Pojav se je zmanjšal 0,9-krat Pojav se je zmanjšal za 10% (na 90%) Pojav se je zmanjšal za 0,1-krat

KAZALCI DINAMIKE POJAVOV VERIŽNA RAZLIKA

KAZALCI DINAMIKE POJAVOV KOEFICIENT DINAMIKE (KOEFICIENT RASTI)

VERIŽNI INDEKS + - =

STOPNJA RASTI

Razlika in relativna razlika

Razlika in relativna razlika Razlika: mleko z 3,2% m. m. ima za 1,6 odstotne točke več m. m. kot mleko z 1,6% m.m. S primerjavo dveh neimenovanih relativnih števil ugotovljeno razliko izrazimo v točkah (odstotnih, indeksnih). Razlika pri koeficientih pa se večinoma izrazi v isti merski enoti kot primerjana koeficienta. Relativna razlika: mleko z 3,2% m. m. ima za 100% več m. m. kot mleko z 1,6% m.m.