Ekonomska fakulteta v Ljubljani

Παρουσίαση με θέμα: "Ekonomska fakulteta v Ljubljani"— Μεταγράφημα παρουσίασης:

1 Ekonomska fakulteta v Ljubljani
DRŽAVNE POMOČI Matjaž Koman Ekonomska fakulteta v Ljubljani

2 Industrijska politika in državne pomoči
Industrijska politika je pomembno orodje konkurenčne politike večja konkurenčnost hitrejša konvergenca; Državne pomoči in ostali „protekcionistični ukrepi“ negativno vplivajo na konkurenčnost Državne pomoči so smiselne v kolikor vodijo v učenje in prelivanje znanja (spillower učinki) (Stiglitz in Greenwald, 2014) Po uvedbi enotnega trga in skupne valute v EU podpiranje razvoja malih, inovativnih podjetij s horizontalnimi ukrepi

3 Sistem državnih pomoči v EU: 2000-2012
v % BDP Milijarde € Obdobje Skupna pomoč Posebni sektorji Horizontalni cilji EU-27 78,66 25,50 40,99 71,82 10,45 51,37 Države, ki dohitevajo* 20,16 11,42 6,73 16,83 3,67 10,06 Razvite države** 59,17 14.51 34,48 54,98 6,77 41,31 *Države, ki dohitevajo: Portugalska, Španija, Grčija, EU-10, Bolgarija, Romunija in Hrvaška. **Razvite države: Nemčija, Italija, Irska, Francija, VB, Avstrija, Luksemburg, Belgija, Nizozemska, Danska, Finska in Švedska. Vir: Industrial Policy in Retrospective, Častnik Finance. 2014

4 Državne pomoči v Sloveniji v obdobju 2010-2012
Enota mere 2010 2011 2012 Državne pomoči v mio EUR 446,57 713,39 1.021,82 BDP 35.865,93 35.736,09 35.230,64 Delež državnih pomoči v BDP v % 1,30% 2,00% 2,90% Stroški države 16.692,71 16.546,34 16.125,71 Delež državnih pomoči v stroških države 2,80% 4,31% 6,34% Delavno aktivno prebivalstvo število Državne pomoči na zaposlenega v EUR 558,74 865,8 1.288,63 Prebivalstvo Državne pomoči na prebivalca 227,68 347,57 496,93 Državne pomoči brez kriznih ukrepov 432,67 470,01 538,96 Delež državnih pomoči v BDP brez kriznih ukrepov 1,21% 1,32% 1,53% Vir: Ministrstvo za finance

5 Delež državnih pomoči v BDP v državah EU v letu 2011, v % (brez pomoči namenjene odpravi finančne krize) Slika kaže, da je Slovenija v primerjavi z EU glede deleža vseh državnih pomoči v BDP na zgornji meji. Višja je le Malta. Vir: Ministrstvo za finance

6 Državne pomoči v EU, ZDA, Kitajski in Avstraliji (2008-2010)
% BDP Avstralija ZDA Kitajska EU Državne pomoči 3,3 2,4 - 0,5 Vir:Industrial Policy in Retrospective, Časnik Finance, 2014

7 Struktura državne pomoči v Evropi, ZDA, Kitajski in Avstraliji(2008-2010)
% BDP Avstralija ZDA Kitajska EU Infrastruktura 0,8 0,7 5,0 0,25 R&R, inovacije 0,11 1,0 0,02 Izobraževanje (infrastruktura) 1,4 0,6 0,4 0,04 Varstvo okolja 0,48 0,41 IT panoga 3 0,05  - 0,01 Avtomobilska panoga 0,47 0,12 - 0,16 Vir:Industrial Policy in Retrospective, Časnik Finance, 2014

8 Delež državnih pomoči v Sloveniji v BDP po letih v %
Iz slike vidimo, da so se do leta 2007 državne pomoči zmanjševale. V obdobju zadnjih 5 let pa zopet naraščajo, pri čemer je naraščanje predvsem posledica kriznih ukrepov. V kolikor izključimo pomoči, ki so bile namenjene odpravljanju krize, je od leta 2007 dalje pozitiven trend. Vir: Ministrstvo za finance

9 Spreminjanje deleža državnih pomoči v Sloveniji znotraj posameznih sektorjev
Slika nam kaže, da se spreminja tudi struktura pomoči. Zmanšuje se delež pomoči posebnim sektorjem in kmetijstvu ter povečuje delež horizontalne pomoči. V letu 2012 je tako delež posebnim sektorjem znašal 6% vseh pomoči, delež pomoči kmetijstvu pa 9%. V kolikor izključimo krizne ukrepe, sta ta deleža večja (12 in 17%). Torej povečuje se delež horizontalnih ukrepov, ki je v letu 2012 znašal 85% vseh pomoči (vključujoč krizne ukrep) oziroma 71% vseh pomoči. Vir: Ministrstvo za finance

10 Struktura državne pomoči v Sloveniji v obdobju 2010-2012
Kategorija 2010 2011 2012 V mio EUR Delež v horiz. Vsi ukrepi Brez fin. krize R&D 97,19 32,48% 36,63% 73,44 13,16% 23,34% 80,10 9,21% 20,72% Varstvo okolja 47,35 15,83% 17,84% 69,02 12,37% 21,93% 89,39 10,28% 23,13% MSP 0,83 0,28% 0,31% 1,02 0,18% 0,32% 0,11 0,01% 0,03% Zaposlovanje 17,45 5,83% 6,58% 13,47 2,41% 4,28% 78,82 9,07% 20,39% Usposabljanje 0,62 0,21% 0,23 0,09 0,02% 4,28 0,49% 1,11% Regionalni cilji 84,45 28,22% 31,82% 127,21 22,79% 40,42% 91,28 10,50% 23,62% Razvoj širokop. omrežja 0,00 0,00% 6,90 1,24% 2,19% 24,06 2,77% 6,22% Odpravljanje resne motnje v gospodarstvu 33,89 11,33% 243,37 43,61% 482,86 55,54% Kultura 15,78 5,27% 5,95% 14,02 2,51% 4,45% 10,95 1,26% 2,83 Tvegani kapital 0,64 0,24% 2,04 0,37% 0,65% 2,89 0,33% 0,75% Naravne nesreče 1,04 0,35% 0,39% 7,48 1,34% 2,38% 4,65 0,53% 1,20% Horizontalni cilji 299,26 100,00% 558,07 869,39 Vir: Ministrstvo za finance

11 Delež državnih pomoči v Sloveniji v BDP po izbranih kategorijah
Investicije za R&R so eden ključnih faktorjev konkurenčnosti in trajnostne rasti. Iz slike je razvidno, da so se sredstva za R&R po dajšem padanju v obdobju občutno povečale. V istem obdobju je razvidna rast pomoči za varstvo okolja. Padec pomoči za MSP pa je odraz ugodnejših pravil, ki jih Slovenija lahko koristi v okviru regionalnih ciljev. Namesto pomoči za MSP so se začele dodeljevati pomoči na podlagi pravil, ki veljajo za regionalne cilje, saj so le te ugodnejše. Vir: Ministrstvo za finance

12 Distribucija državne pomoči v Sloveniji na osnovi mikro podatkov za obdobje 1998-2012 (vsi subjekti)
Slika kaže, da je 71 subjektov dobilo državno pomoč vsako leto v obdobju Vir: Ministrstvo za finance in lastni izračuni

13 Sumarne statistike vseh podjetij v vzorcu ter podvzorca podjetij, ki so dobila državno pomoč v Sloveniji v obdobju Naš celoten vzorec zajema 224,433 opazovanj. Povprečno podjetje je imelo v obdobju med leti 1998 in 2012 zaposlenih 33 ljudi in je ustvarilo 19,768€ dodane vrednosti na zaposlenega. Podjetja, ki so dobila državno pomoč, so bila večja in so v povprečju zaposlovala 91 ljudi ter beležila € dodane vrednosti na zaposlenega. V povprečju je državna pomoč v obdobju med leti znašala €, mediana pa je bila občutno nižja (4,000€). V času proučevanja se povprečno število zaposlenih ni bistveno spreminjalo in je bilo leta 2012 za 16 odstotkov nižje kot leta Produktivnost dela pa je naraščala do leta 2009, nato se je zmanjšala in ponovno začela naraščati leta V letu 2012 je znašala povprečna produktivnost dela 3,31 krat več kot leta 1998 kar pomeni, da se je v povprečju povečevala po stopni 5,7 odstotka na leto. V obdobju med leti 1998 in 2012 je državno pomoč dobilo 31,529 podjetij z več kot 5 zaposlenimi v letu Skupna pomoč podjetjemv rudarstvu, predelovalni industriji in storitvah je tako znašala več kot 2,933 miljarde € (v stalnih cenah iz leta 1998).Dve tretjini teh subvencij je bilo podeljenih za namen zaposlovanja in usposabljanja Vzorec vključuje vsa podjetja z več kot 5 zaposlenimi, ki delujejo v predelovalni dejavnosti, rudarstvu ter storitvah. Podvzorec vključuje vsa podjetja z več kot 5 zaposlenimi, ki delujejo v predelovalni dejavnosti, rudarstvu ter storitvah in so dobila državno pomoč. Vir: Ministrstvo za finance, AJPES in lastni izračuni

14 Povprečna višina državne pomoči na podvzorcu podjetij v obdobju , ki so dobila državno pomoč Povprečna višina subvencij je signifikantno pričela naraščati po letu 2007. Podzvorec vključuje vsa podjetja z več kot 5 zaposlenimi, ki delujejo v predelovalni dejavnosti, rudarstvu ter storitvah in so dobila državno pomoč. Vir: Ministrstvo za finance in lastni izračuni

15 Distribucija državne pomoči v Sloveniji na osnovi mikro podatkov - podvzorec podjetij, ki so dobila državno pomoč Slika kaže, da je 48 subjektov (podjetja z vsaj 5 zaposlenimi, ki delujejo v predelovalni dejavnosti, rudarstvu ter storitvah) dobilao državno pomoč vsako leto v obdobju Podzvorec vključuje vsa podjetja z več kot 5 zaposlenimi, ki delujejo v predelovalni dejavnosti, rudarstvu ter storitvah in so dobila državno pomoč. Vir: Ministrstvo za finance in lastni izračuni

16 Porazdelitev državne pomoči v Sloveniji med leti na podzvorcu podjetij, ki so v obdobju dobila državno pomoč (25, 50, 75 in 90 centil porazdelitve državnih pomoči) Porazdelitev pomoči zelo neenakomerna. 25 odstotkov podjetij je v proučevanjem obdobju, na primer, dobilo subvencijo nižjo od 1400€ (v stalnih cenah iz leta 2012), 10 odstotkov tistih z najvišjimi subvencijami pa so dobili več kot €. Če seštejemo vse subvencije na podjetje v obdobju med leti lahko ugotovimo, da je 90,8 vseh državnih pomoči prejelo 10 odstotkov podjetij, ki so dobila vsaj 3,2 mio €v obdobju 15 let. Polovica podjetij, ki je dobilo subvencijo, ni preseglo €, kar pomeni, da je 50 odstotkov podjetij dobilo 0,55 odstotka vseh državnih pomoči. Podzvorec vključuje vsa podjetja z več kot 5 zaposlenimi, ki delujejo v predelovalni dejavnosti, rudarstvu ter storitvah in so dobila državno pomoč. Vir: Ministrstvo za finance in lastni izračuni

17 Porazdelitev državne pomoči v Sloveniji med leti (podzvorec podjetij, ki so v obdobju dobila državno pomoč ) zelo neenakomerna 25 odstotkov podjetij je dobilo subvencijo nižjo od 1400€ (v stalnih cenah iz leta 2012), 10 odstotkov tistih z najvišjimi subvencijami pa so dobili več kot €. Če seštejemo vse subvencije na podjetje v obdobju med leti lahko ugotovimo, da je 90,8 vseh državnih pomoči prejelo 10 odstotkov podjetij, ki so dobila vsaj 3,2 mio €v obdobju 15 let. Polovica podjetij, ki je dobilo subvencijo, ni preseglo €, kar pomeni, da je 50 odstotkov podjetij dobilo 0,55 odstotka vseh državnih pomoči. Porazdelitev pomoči zelo neenakomerna. 25 odstotkov podjetij je v proučevanjem obdobju, na primer, dobilo subvencijo nižjo od 1400€ (v stalnih cenah iz leta 2012), 10 odstotkov tistih z najvišjimi subvencijami pa so dobili več kot €. Če seštejemo vse subvencije na podjetje v obdobju med leti lahko ugotovimo, da je 90,8 vseh državnih pomoči prejelo 10 odstotkov podjetij, ki so dobila vsaj 3,2 mio €v obdobju 15 let. Polovica podjetij, ki je dobilo subvencijo, ni preseglo €, kar pomeni, da je 50 odstotkov podjetij dobilo 0,55 odstotka vseh državnih pomoči. Podzvorec vključuje vsa podjetja z več kot 5 zaposlenimi, ki delujejo v predelovalni dejavnosti, rudarstvu ter storitvah in so dobila državno pomoč. Vir: Ministrstvo za finance in lastni izračuni

18 Model lnVALijt=β1Sjt +β2Ratio_subsidyit + β3HHIjt + β4LOSSit + β5lnTSit + αi + αt + εijt HIPOTEZA: β2>0: državna pomoč pozitivno vplivajo na produktivnost podjetja. pri čemer S predstavlja kontrolne spremenljivke na ravni sektorja, HHIjt je Herfindahl–Hirschmanov indeks in meri konkurenco v panogi. Spremenljivka ratio_subsidy meri delež subvencij glede na prodajo podjetja, velikost podjetja pa kontroliramo s spremenljivko prodaje. S slamnato spremenljivko LOSS kontroliramo finančne težave podjetja (spremenljivka ima vrednost 1, če ima podjetje izgubo).

19 Preliminarni rezultati: Ocenjeni koeficienti empiričnega modela državne pomoči v Sloveniji za obdobje Vir: Ministrstvo za finance, AJPES in lastni izračuni

20 Preliminarni rezultati: Ekonometrična analiza državne pomoči v Sloveniji na osnovi mikro podatkov
Kakšen je vpliv državne pomoči na dodano vrednost na zaposlenega? Delež državne pomoči v prihodkih v času t - Delež državne pomoči v prihodkih v času t-1 Logaritem državne pomoči v času t Logaritem državne pomoči v času t-1 Kontrolne spremenljivke Da Kontrolne spremenljivke: HHI, dobiček, velikost, leto, panoga Metode: OLS, FE Čas: , , , Vir: Ministrstvo za finance, AJPES in lastni izračuni

21 Kako naprej? Ali sploh še zagotavljati državne pomoči?
Če že, v kakšni obliki? sofinaciranje !!!