Tehnologija prometa - ceste VAJE Portorož

Glavne tehnološke faze v C.P. Priprava transporta blaga in potnikov Izvajanje transporta blaga in potnikov Zaključevanje transporta blaga in potnikov

Priprava transporta Priprava vozila za prevoz (karakteristike vozila) Priprava procesa prevoza (plan prevoza) Priprava organizacije prevoza (izbira vozila, poti,…) Priprava izvedbe prevoza (pogodba, tehtanje, pakiranje)

Izvajanje prevoza Neposreden pregled vozila pred uporabo Prevoz od mesta nakladanja do mesta razkladanja Prihod in postavljanje vozila na mesto razkladanja/izstopanja

Zaključevanje prevoza Vrnitev vozila v avto-park oz. garažo Kontrola vozila po uporabi, oskrba z gorivom, lažja popravila Prijava, analiza in reševanje problemov Reševanje reklamacij

Preklopniki in polpreklopniki CESTNA VOZILA Preklopniki in polpreklopniki Avtomobili normalne in velike prehodnosti Avtomobili posebnega namena TRANSPORTNA VOZILA OSEBNA TOVORNA AVTOBUSI OSEBNI AVTOMOBILI

Transportna sredstva cestnega prometa Vozni park Prevozne kapacitete Specializacija (vrst tovora) Tehnologija prevoza (način prevoza) Eksploatacija (pravilna, racionalna)

Karakteristike transportnih sredstev Koristna nosilnost Vzdrževanje Poraba Upravljanje z vozilom Ustreznost potrebam Učinkovito upravljanje s tovorom Ustrezni pogoji dela voznika

Vozni park Homogeni Nehomogeni

Knjigovodstveno stanje[Ak] Tehnična brezhibnost: - vozila sposobna za delo [As] vozila nesposobna za delo [An] Tehnična ustreznost za eksploatacijo (As): Vozila v eksploataciji [Ae] Vozila v avtobazi [Ab] Ak = Ae + Ab + An

Tehnološke karakteristike dela Časovna bilanca voznega p. v avto-dneh Dk = Ds + Dn Dk – število koledarskih dni Ds – št. k. dni tehnično sposobnih za delo Dn – št. k. dni tehnično nesposobnih za delo Dk = De + Db + Dn

Kazalci eksploatacije transportnih s. Koeficient tehnične brezhibnosti vozila (αt) Koeficient izkoriščenosti voznega parka (α) Koeficient izkoriščenosti tehnične brezhibnosti voznega parka (αt*) Koeficient izkoriščenosti prevozne poti (β) Koeficient ničte prevozne poti (ω) Koeficient statične izkoriščenosti nosilnosti vozil (γ) Koeficient dinamične izkoriščenosti nosilnosti vozil (ε)

Koeficient tehnične brezhibnosti vozila Določa kolikšen del celotnega razpoložljivega časa v dneh so vozila tehnično sposobna za eksploatacijo [αt]

Koeficient izkoriščenosti voznega parka Določa kolikšen del celotnega razpoložljivega časa v dneh so vozila bila na delu, torej v eksploataciji [α]

Koeficient izkoriščenosti tehnične brezhibnosti voznega parka Predstavlja razmerje med št. dni v tehnično brezhibnem stanju in številom dni v eksploataciji [αt*]

Naloga 1: Transportno podjetje ima 13 vozil voznega parka. V toku enega tedna so vozila bila 63 dni na delu, 16 v bazi in 12 dni nesposobna za delo. Izračunaj: - koeficient izkoriščenosti voznega parka - koeficient tehnične brezhibnosti vozil

Naloga 2: Transportno podjetje ima v svojem voznem parku 13 vozil. Le ta so v preteklem tednu bila 65 delovnih dni na delu, 18 v garaži in 8 nesposobna za opravljanje dela. Izračunaj: - koeficient izkoriščenosti voznega parka - koeficient tehnične brezhibnosti vozil

Analiza delovnega časa vozil Dnevni delovni čas vozila: Hd = Hv + Hm Hv = čas vozila v vožnji Hm = čas vozila v mirovanju Hv = Hvk + Hvn Hvk = čas v koristni vožnji Hvn = čas v nekoristni vožnji Hm = Hnr + Ht Hnr = čas porabljen pri nakladanju in razkladanju Ht = izgube zaradi tehničnih okvar v delovnem času vozila

Celotni delovni čas Hd = Hvk + Hvn + Hnr + Ht Iz česar sledi: Hd = Hc + Hnv, kjer je Hc – čas dela med vožnjo v ciklusu vožnje Hnv – čas ničte vožnje

Povprečni delovni čas vozila Za homogeni vozni park Kjer je: AHd – skupni delovni čas vozil ADd – število delovnih dni voznega parka Izrazimo koeficient izkoriščenosti delovnega časa dela v 24 urah [ρ] - ro

Koeficient izkoriščenosti delovnega časa vozila [δ] - delta Hd - delovni čas vozila v avto urah Dd – avto dnevi vozila Hv – ure v vožnji Hm – ure v mirovanju

Prevozna pot L [km] Skupna prevozna pot enega vozila v enem dnevu: L = Lx + Lo Lx – prevozna pot v transportnem procesu Lo – ničta prevozna pot Sledi: L = Lt + Tp + Lo oz. AL = ALt + ALp + ALo

Koeficient izkoriščenosti prevozne poti [β] Predstavlja razmerje med prevozno potjo s tovorom ali potniki ter skupno prevozno potjo

Koeficient ničte prevozne poti [ω]: Predstavlja del skupne prevozne poti od avtobaze do mesta prvega nakladanja vozila, ter razdaljo od zadnjega razkladanja do avtobaze: Letna ničta prevozna pot je izražena z:

Naloga 3 Podjetje je s svojim voznim parkov v določenem obdobju prevozilo 13.698,44km. Ugotovili so, da je bila skupna izkoriščenost prevozne poti 58%. Koliko koristno prevoženih kilometrov so vozila opravila v določenem času (Lt=?)?

Naloga 4 Vozilo je v določenem obdobju zabeležilo koeficient ničte prevozne poti, ki je znašal 0,13. skupna prevožena ničta pot pa je znašala 46km. Ugotovi kolikšna je bila celotna prevozna pot vozila?

Naloga 5 Delovni čas vozila znaša 8h. Ugotovi kakšen je koeficient izkoriščenosti časa dela v 24urah. Določi še koeficient če vozilo dela v dveh in v treh izmenah.

Naloga 6 Izračunaj kolikšna je letna ničta prevozna pot, če vemo, da so vozila v danem času prevozila vsakodnevno ko so bila na delu razdaljo L0=12km v vsako smer. V letu je bilo 245 delovnih dni, v voznem parku pa se nahaja 13 vozil. Koeficient ničte prevozne poti je znašal 0.14. Določi tudi celotno skupno prevozno pot.

Izbor prevozne poti v procesu prevoza blaga Ponavljajoča se prevozna pot Radialna ali zbirna prevozna pot Ciklična prevozna pot Distribucijska in zbirna prevozna pot

Ponavljajoča se prevozna pot V toku enega dne se odvija transport tovora iz točke A v točko B. Na povratnih vožnjah so vozila prazna. Ob koncu delovnega dne se vozila vračajo v avto bazo, ki se nahaja izven prevozne poti med terminusi.

Radialna ali zbirna prevozna pot

Ciklična prevozna pot

Distribucijska in zbirna pot

Razdalje Srednja razdalja vožnje s tovorom [Lstx] Je aritmetična sredina vseh razdalj voženj s tovorom Lt – prevožena razdalja s tovorom Zx – število voženj s tovorom

Srednja razdalja prevoza ene tone blaga [Lst1] Razdalje Srednja razdalja prevoza ene tone blaga [Lst1] Določa povprečno razdaljo transporta vsake tone tovora Lt – prevožena razdalja s tovorom Zx – število voženj s tovorom U – uresničeno transportno delo Q – količina prepeljanega tovora v tonah

Razdalje Srednja dnevna prevozna pot [Lsr] - Predstavlja razmerje dolžine skupne prevozne poti in avto-dni dela vozil

Naloga 7 Transportno podjetje ima 9 vozil inventarnega parka. V obravnavanem obdobju 7 dni so vozila prepeljala 856ton tovora in ustvarila 12.840 tonskih kilometrov. Pri tem so za vožnjo porabila 358 avtour za vožnjo, 512 avtour za priprave in 185 za krajše postanke v prometu. V tem času so skupaj prevozila 5.875 kilometrov, od tega 2102km prazna in 97km v in iz garaže, s tovorom pa so opravila 152 voženj. Izračunaj: , , , , , , , ,

Hitrosti gibanja vozila Prometna hitrost [Vp] Transportna hitrost [Vt] Ciklična hitrost [Vc] Eksploatacijska hitrost [Ve]

Prometna hitrost Je srednja hitrost gibanja vozila, ki predstavlja razmerje med skupno prevoženimi kilometri in časom trajanja vožnje (vključno s krajšimi postanki)

Transportna hitrost Je srednja hitrost prevoza potnikov/blaga, pogosto imenovana tudi dostavna hitrost. Izraža razmerje med razdaljo prevoza potnikov in blaga in časom trajanja prevoza (vključuje nakladanje/razkladanje blaga oz vstopanje/izstopanje potnikov)

Ciklična hitrost Je pogojna srednja hitrost prevoza potnikov/blaga v linijskem prevozu pri opravljanju ciklusov vožnje med dvema terminaloma linije

Eksploatacijska hitrost Je pogojna srednja hitrost vozila, ko je vozilo bilo v eksploataciji, ter kaže intenzivnost opravljanja transportnega procesa; - Torej je razmerje med skupno kilometrino in časom eksploatacije vozila

Naloga 7.1 S pomočjo besedila naloge 7 izračunajte še: Transportno hitrost Vt Prometno hitrost Vp Eksploatacijsko hitrost Ve

Koeficient statične izkoriščenosti kapacitete vozila [ ] Je razmerje količine prepeljanega tovora in količine tovora, ki bi ga lahko prepeljali pri popolnoma izkoriščeni nosilnosti vozila; oz. Q – količina dejansko prepeljanega tovora q – koristna nosilnost enega vozila v t Azx – število voženj voznega parka v določenem obdobju

Koeficient dinamične izkoriščenosti kapacitete vozila [ ] Je razmerje med opravljenim transportnim delom v [tkm] in možnim opravljenim transportnim delom oz. S – Opravljeno transportno delo Smax – maksimalno možno opravljen transportno delo

Naloga 7.2 S pomočjo besedila naloge 7 izračunajte še: Koeficient dinamične izkoriščenosti kapacitete vozil Koeficient statične izkoriščenosti kapacitete vozil

Prevozni učinek vozil in voznega parka Prevozni učinek, ki se nanaša na skupni koledarski čas vozila imenujemo Polni prevozni učinek; Predstavlja razmerje med opravljenim obsegom prevoza ali transportnim delom in skupnim koledarskim časom vozila oz. knjigovodstvenimi avto-časi.

Prevozni učinek vozil in voznega parka Prevozni učinek, ki se nanaša na delovni čas vozila imenujemo Delovni prevozni učinek; Predstavlja razmerje med količino prepeljanega tovora v [t] ali opravljenim transportnim delom v [tkm] v določenem časovnem obdobju in časom dela vozila v tem časovnem obdobju