Izračun dolžine dneva in čas vzhoda in zahoda tekom leta

Slides:



Advertisements
Παρόμοιες παρουσιάσεις
דוגמאות - תנועה במישור בהשפעת כוח קבוע
Advertisements

Slučajne spremenljivke
Kaj je težje: kilogram bakra ali kilogram železa?
DELO A – delo [ J ] A = F · s F – sila [ N ] s – pot [ m ] J = N · m
Aromatske spojine Azra Kljajić, 3. e Aromatske spojine Prof. :
Tomaž Pušenjak, G1.B
KRUŽNICA I KRUG VJEŽBA ZA ISPIT ZNANJA.
Καθηγητής Σιδερής Ευστάθιος
ΣΤΑ 1200 π.Χ. Η Μυκηναϊκή Ελληνική.
novi Millikanov poskus
Merjenje brez računalnika
MATEMATIKA NA ŠKOLSKOM IGRALIŠTU
PTP – Vježba za 2. kolokvij Odabir vrste i redoslijeda operacija
KROŽNICE V PERSPEKTIVI
5. Teorija produkcije Teorija produkcije preučuje razmerja med ___________ (poslovne prvine oziroma proizvodni dejavniki) in _________ (poslovni učinki.
NASLOV TEME: OPTICKE OSOBINE KRIVIH DRUGOG REDA
Čvrstih tela i tečnosti
SNAGA U TROFAZNOM SUSTAVU I RJEŠAVANJE ZADATAKA
Sprehod po poglavjih Elektrostatika Elektrodinamika
RAD I SNAGA ELEKTRIČNE STRUJE
ΕΝΕΡΓΕΙΑ 7s_______ 7p_________ 7d____________ 7f_______________
Ekonomika poslovanja, Poslovno računstvo, 4. letnik
PLATON: DRŽAVA I. – IV. KNJIGA Mentor: Avtor:.
Analiza časovnih vrst Točke preloma Napovedovanje Desezoniranje.
Kontrola devijacije astronomskim opažanjima
Kako određujemo gustoću
SPECIJALNE ELEKTRIČNE INSTALACIJE
Masno ravnotežje Zamislimo si kos kamnine s koncentracijo sledne prvine i (nadpis 0 pomeni začetno koncentracijo) in Dimineral/talina = 0 (popolnoma nezdružljiva.
Vzgon Tomaž Pušenjak, G1.B
Pohyb hmotného bodu po kružnici
OSNOVNI ELEMENTI OPISNE GEOMETRIJE IN OSNOVE PROJICIRANJA
Vijetove formule. Rastavljanje kvadratnog trinoma na linearne činioce
Amanda Teršar, Urša Miklavčič 9.A
Ekonomska fakulteta v Ljubljani
JEDNAČINA PRAVE Begzada Kišić.
Klimatologija - Vaje 3. vaja Zračni pritisk.
Rezultati vežbe VII Test sa patuljastim mutantima graška
II. MEĐUDJELOVANJE TIJELA
PONAVLJANJE.
KALIBRACIJA SONDE ZA PRITISAK VEŽBA 2.1
Lastnosti elementov Kapacitivnost Upornost Q A U d l U I.
OBALNO INŽENJERSTVO Sveučilište u Mostaru Građevinski fakultet
Strujanje i zakon održanja energije
Najkrajše poti in Bellman-Fordov algoritem
OPISNA GEOMETRIJA doc. dr. Domen Kušar.
ŠTIRIKOTNIKI D δ1 c C δ
PRESEKI RAVNIN SKOZI OKROGLA TELESA
PERSPEKTIVNA KOLINEACIJA AFINOST KROŽNIC GEOMETRIJSKEGA TELESA
Transformacija vodnog vala
SREDIŠNJI I OBODNI KUT.
4. Direktno i inverzno polarisani PN spoja
10. PLAN POMAKA I METODA SUPERPOZICIJE
Obasjaj nas (Ps 67) 1.
Psalmi Krista Raspetoga
Deset zapovijedi – δεκα λογοι (Izl 34,28 Pnz 10,4)
Dan broja pi Ena Kuliš 1.e.
Geografska astronomija : ZADACI
POUZDANOST TEHNIČKIH SUSTAVA
DISPERZIJA ( raspršenje, rasap )
Unutarnja energija Matej Vugrinec 7.d.
Kako je Zakej susreo Isusa (Lk 19,1-10)
Tomislav Krišto POSLOVNA STATISTIKA Tomislav Krišto
Онтологи ба сайэнс “Сайэнсийн тэори” Проф. С. Молор-Эрдэнэ Лэкц 4
Evanđeoski talenti Mt 25,14–30.
Тригонометриялық функциялардың графиктері.
Prvak apostol i njegov Učitelj na Tiberijadskom moru Mt 14,24-33
Kako izmjeriti opseg kruga?
DAN BROJA π.
Molitva i zdravlje Savršena molitva evanđeoskoga gubavca
Μεταγράφημα παρουσίασης:

Izračun dolžine dneva in čas vzhoda in zahoda tekom leta Simon Stegel simon@stegel.net http://stegel.net/mof/

Uvod Dejavniki, ki vplivajo na čas vzhoda / zahoda Sonca Lom svetlobe v atmosferi Okolica točke, kjer opazujemo (hribovje,...) Zemljepisna širina (λ) Kot med ekvatorjalno in ekliptično ravnino

Način izračuna Računski modeli: Uporaba Julijanskega dneva Joseph Scaliger – 16. stoletje Epoch2000 (JD2000) Izračun z vektorskim modelom ...

Začetni pogoji: Držali se bomo štirih preprostih dejstev: 21.12 je moj rojstni dan (najkrajši dan v letu) 21.6 je najdaljši dan v letu Obstajata dva dneva, ko sta dan in noč enako dolga Isti dan ima vsako leto enako dolg dan

Pomembne postavke Zemlja se zavrti okrog lastne osi v 24 h Vsakih 365,25 dni opravi pot okrog Sonca (ekliptika) – vsako 4. leto prestopno Zamislimo si X-Y-Z koordinatni sistem (Z je normala na ekliptično ravnino) Želim izračunati čas vzhoda / zahoda Sonca v točki T (iz nje pravokotno na ravnino vektor T). Φ , ki ga opravi na koordinatnem sistemu X-Y je 360 stopinj / dan λ je naša zemljepisna širina

Pomembne postavke Λ = 46,05 stopinje severne zemljepisne širine Vektor S kaže iz središča Zemlje proti Soncu Analogno Φ, definiramo tudi azumutni kot Sonca ψ ( Zavrtimo se 1x / leto ) in širino β – spet uporabim sferne koordinate za opis vektorja (2)

Zavestne napake Privzeli bomo, da se Zemlja giblje okrog Sonca v krožnici in ne elipsi (a = b) V tem trenutku ne bomo upoštevali refrakcije svetlobe, ko vstopi v atmosfero β = 0, ker nas z. Širina Sonca ne zanima ψ potuje od 0-360 stopinj, kar ustreza 2πd

Izpeljava formule Če slednje prevedem v formulo (2): V našem sistemu se vrti vektor T, Vektor S, Zemlja okrog osi in dodatno niha za +- 23 stopinj. (v X-Z koord. Sis.) – rabimo ustrezno transformacijo:

Izpeljava formule Ko poračunamo dobimo: (1-cos23) = 0,08 - To je Sy, ki kaže, koliko Sonce zaostaja oziroma prehiteva glede na koordinatni sistem X-Y Sz niha v kotu α med 0-23 stopinjami. Pozimi (d = 0) Sz = sin 23 cos 2π0 = sin 23 * 1=1.

Sončni zahod / vzhod Ekstremna situacija – zahod ali vzhod Sonca Ko Sonce vzide, so njegovi žarki vzporedni z našo ravnino -> Vektorja S in T sta pravokotna Lahko zapišemo S * T = 0 Za izračun vstavimo sferne koordinate vektorja T cos λ cos Φz Sx + Cos λ sin Φz Sy + sin λ Sz = 0 (8) Če formulo premečem in delim s cos λ Sx dobimo: cos Φz + sin Φz (Sy / Sx) = - (sin λ / cos λ ) (Sz / Sx) (9) (uvidim: sin λ / cos λ = tan λ)

Sončni zahod / vzhod Razmislek: kje lahko najbolje izmerim položaj Sonca? V zenitu! V zimskem solsticiju: Sy=0, Sz/Sx=tanα – iz enačbe na prejšnjem listu (9) izpeljemo: cos Φz = tan λ tan α (α = 23, λ = 46,05) cos Φz = 0,44: Φz = +- 64 stopinj Sedaj smo že bližje tistemu, kar nas zanima. Kdo ve, kaj predstavlja Φz ? Odgovor je: ... Odgovor bo na naslednjem listu, najprej je potrebno razmisliti kako Φz lahko intepretiramo 

Sončni zahod / vzhod Φz lahko splošno okarakteriziramo tudi kot čas vzhoda / zahoda Sonca Zapišimo še enkrat enačbo S*T=0, vanjo vstavimo tudi koordinate za S: cos λ cos Φz cos β cos ψ + Cos λ sin Φz cos β sin ψ + sin λ sin β = 0 Če izpostavimo (cos λ cos β) cos λ cos β (cos Φz cos ψ + sin Φz sin ψ) + sin λ sin β In končno cos (Φz – ψ) = - tan λ tan β, kjer je sin β = - sin α cos 2πd

Sončni zahod / vzhod privzamemo, da sta tan β = sin β = -α cos 2πd, podatke pa vstavimo kar v: cos (Φz – ψ) = - tan λ tan β Dobimo: Spet se lahko poslužim trika z urami za kote: Φz – ψ = 6h - 1,59cos2πd (ur)

Sončni zahod / vzhod Omenil sem že, da lahko predpostavimo: SEDAJ IMAMO PA VSE, KAR RABIMO  .... Končno enačbo le še uredimo in dobimo:

Čas vzhoda / zahoda (zapiši si  )

Primer: Kdaj bo 28.11.2005 v Ljubljani vzšlo in zašlo sonce? Λ = 46,05 stopinje, d= 0,9363 Rezultat: Sonce vzide ob cca 7:20h

Hvala  ppt prezentacija in seminarska naloga sta na voljo na internetu na naslovu: http://stegel.net/mof Za dodatna vprašanja sem vam na voljo v tem trenutku ali pa po e-pošti na naslovu: simon@stegel.net