Vaja: ZRAČNA VLAGA.

Slides:



Advertisements
Παρόμοιες παρουσιάσεις
Konvekcija Energijska bilanca tal
Advertisements

Σαββίνα - Μανώλης Έτος Μάθημα Πληροφορικής Τάξη Δ΄
ΜΕΣΟΓΕΙΑΚΟ ΠΕΡΙΒΑΛΛΟΝ ΚΑΙ ΑΝΑΠΤΥΞΗ ΦΥΤΩΝ Μεσογειακό κλίμα επικρατεί σε πέντε παραθαλάσσιες περιοχές της γης που βρίσκονται σε διαφορετικά σημεία, Μεσόγειος,
Αγγέλα Καλκούνη1 Ξύλινα Δάπεδα Διαδικασία Κατασκευής Ξύλινων Καρφωτών Δαπέδων.
ΕΡΓΑΣΙΑ ΣΤΗΝ ΠΡΑΚΤΙΚΗ ΑΣΚΗΣΗ ΦΟΙΤΗΤΡΙΕΣ: ΓΡΑΒΑΝΗ ΓΕΩΡΓΙΑ ΚΑΙ ΜΥΡΣΙΑΔΗ ΕΙΡΗΝΗ.
MORFIN Avtor: Marko Sraka.
Κάντε κλικ για να επεξεργαστείτε τον υπότιτλο του υποδείγματος Θέματα Ειδικής Αγωγής και Εκπαίδευσης Περιφερειακή Διεύθυνση Εκπαίδευσης Θεσσαλίας Συνάντηση.
Slučajne spremenljivke
Kaj je težje: kilogram bakra ali kilogram železa?
DELO A – delo [ J ] A = F · s F – sila [ N ] s – pot [ m ] J = N · m
Tomaž Pušenjak, G1.B
ΑΠΟΤΕΛΕΣΜΑΤΑ ΕΡΩΤΗΜΑΤΟΛΟΓΙΟΥ
ΔΙΑΘΕΣΗ – ΑΞΙΟΠΟΙΗΣΗ ΤΩΝ ΤΕΛΙΚΩΝ ΕΠΕΞΕΡΓΑΣΜΕΝΩΝ ΕΚΡΟΩΝ ΤΩΝ ΥΓΡΩΝ ΑΠΟΒΛΗΤΩΝ ΧΟΙΡΟΣΤΑΣΙΩΝ & ΒΟΥΣΤΑΣΙΩΝ ΓΑΛΑΚΤΟΠΑΡΑΓΩΓΉΣ (συνέχεια)
Pritisak vazduha Vazduh je smeša gasova koja sadrži 80% azota, 18% kiseonika i 2% ugljen dioksida, drugih gasova i vodene pare. vazdušni (atmosferski)
ΑΡΧΙΤΕΚΤΟΝΙΚΗ ΑΚΟΥΣΤΙΚΗ επεξεργασία θέματος 2015
Δομή και λειτουργία νευρικών
ΔΥΝΑΜΕΙΣ αν.
ΣΥΓΚΛΙΝΟΝΤΕΣ ΦΑΚΟΙ Εργαστηριακή Άσκηση 13 Γ′ Γυμνασίου
Χημική Αντίδραση Στέλλα Θεοδωράκη Άρτεμης Κατσάρη Ρομίνα Κάρκαλου
Σπάρτη.
«ΗΜΕΡΙΔΑ» Περιφερειακh Ομaδα Δρaσεων Προληψησ (Π. Ο. Δ. Π
Koντά στο τζάκι.
Μήκος κύκλου & μήκος τόξου
ΔΙΑΔΙΚΑΣΙΑ ΕΓΚΑΤΑΣΤΑΣΗΣ ΥΛΙΚΩΝ
ΦΙΛΤΡΑ ΒΑΘΕΙΑΣ ΑΕΡΙΑΣ ΔΙΗΘΗΣΗΣ
Dolgovalovno sevanje sevanje tal in sevanje atmosfere
Merjenje brez računalnika
Skladištenje toplotne energije
TOPLINA Izv. prof. dr. sc. Rajka Jurdana Šepić FIZIKA 1.
Načini prenosa energije
ΣΕΙΣΜΟΣ ΚΑΙ ΣΧΟΛΕΙΟ Για να αποφευχθούν ανθρώπινες απώλειες πρέπει προσεισμικά: Na εμπεδώσουμε την αντισεισμική συμπεριφορά Να γίνουν βίωμα κάποιοι βασικοί.
PRAŽIVALI in SPUŽVE.
TOPLOTNA IN ZVOČNA IZOLACIJA
Klimatologija OPIS KLIMATSKIH RAZMER s Klimatskimi indeksi, Klimadiagrami in Klimatskimi klasifikacijami.
KROŽNICE V PERSPEKTIVI
ELEKTROMAGNETNA POLJA NADZEMNIH VODOVA autori; Vlastimir Tasić
ΑΜΠΕΛΙ ΠΡΟΓΡΑΜΜΑ ΠΕΡΙΒΑΛΛΟΝΤΙΚΗΣ ΕΚΠΑΙΔΕΥΣΗΣ
ZAGREVANJE MOTORA Važan kriterijum za izbor motora .
Σπύρος Ευθυμιόπουλος Ιωάννα-Κατερίνα Αγγελή Αθηνά Μαρμάρη
Meteorologija, Klimatologija - Vaje
Čvrstih tela i tečnosti
Равномерно убрзано праволинијско кретање
Meteorologija, Klimatologija - Vaje
Toplotno sirenje cvrstih tela i tecnosti
Unutarnja energija i toplina
Kako određujemo gustoću
JEDNOKOMPONENTNI SISTEMI-čiste supstancije
Vaja: KONVEKCIJA.
Vzgon Tomaž Pušenjak, G1.B
Atmosfera, sastav i fizička svojstva
Klimatologija - Vaje 3. vaja Zračni pritisk.
RELATIVNA ŠTEVILA.
Lastnosti elementov Kapacitivnost Upornost Q A U d l U I.
Izhlapevanje Evaporacija in transpiracija  Evapotranspiracija
OBALNO INŽENJERSTVO Sveučilište u Mostaru Građevinski fakultet
Strujanje i zakon održanja energije
PRIJELAZ TOPLINE Šibenik, 2015./2016..
Mjerenje Topline (Zadaci)
Zašto neka tijela plutaju na vodi, a neka potonu?
ŠTIRIKOTNIKI D δ1 c C δ
predstavitev pri fiziki
SEGREVANJE VODNIKOV V USTALJENEM STANJU dr. Vitodrag Kumperščak
ΚΙΝΗΤΙΚΗ ΜΟΝΑΔΑ ΜΥΙΚΗ ΣΥΣΤΟΛΗ.
Slapište.
τι σημαίνει να είσαι παντρεμένος
Физика пәнінен ашық сабақ.
Η ΕΞΕΛΙΞΗ ΤΟΥ ΗΛΕΚΤΡΙΚΟΥ ΛΑΜΠΤΗΡΑ
MJERENJE TEMPERATURE Šibenik, 2015./2016.
eksplozivnoj atmosferi
Μεταγράφημα παρουσίασης:

vaja: ZRAČNA VLAGA

VLAGA V ZRAKU POVEZANA Z VEČINO POJAVOV, KI OZNAČUJEJO VREME POMEMBNA ZA ŽIVI SVET NA KOPNEM POMEMBNA PRI TOPLOTNI BILANCI ZEMLJE

VLAGA V ZRAKU Enote %, hPa, kg/m3, odvisno od parametra Namestitev v vremenski hišici higrograf in higrometer suhi in mokri termometer - psihrometer

PADAVINE pluviograf Meritve Enote Namestitev količina padavin mm=l/m2 višina snežne odeje cm višina novozapadlega snega cm gostota snega Namestitev pluviometer 1,5 m nad tlemi, na prostem totalizator nekaj m nad tlemi snegomer na treh mestih na opazovalnem prostoru pluviometer

PADAVINE snegomer totalizator Meritve višine snežne odeje. Meritve količine padavin na odročnih krajih. Meritve gostote snega.

IZHLAPEVANJE Enota mm=l/m2 A-posoda Namestitev na prostem. Dimenzije: premer 1,21 m globina 0,255 m odmik od tal 0,15 m Wildov evaporigraf Namestitev v posebni vremenski hišici 2m nad tlemi.

SPREMEMBE AGREGATNEGA STANJA VODE SO POVEZANE Z VELIKIMI PRETOKI TOPLOTE (LED - TEKOČA VODA - VODNA PARA) LED (trdno) VODA (tekoče) PARA (plinasto) TALJENJE ZMRZOVANJE UTEKOČINJANJE IZHLAPEVANJE → SUBLIMACIJA ← DEPOZICIJA SPROŠČANJE ENERGIJE V OKOLJE PORABLJANJE ENERGIJE IZ OKOLJA

Agregatna stanja vode v atmosferi Voda prehaja v atmosferi iz enega agregatnega stanja v drugo: utekočinjenje oz. kondenzacija (+ 2,5 MJ/kg) izhlapevanje oz. evaporacija ( - 2,5 MJ/kg) zmrzovanje (+ 0,3 MJ/kg) taljenje ( - 0,3 MJ/kg) depozicija (+ 2,8 MJ/kg) sublimacija ( - 2,8 MJ/kg)

PARAMETRI ZA IZRAŽANJE ZRAČNE VLAGE 1. DELNI PARNI PRITISK - e (hPa) delni parni pritisk vodne pare v zraku je funkcija , in T. gostota vodne pare (kgm-3) specifična plinska konstanta za vodno paro (461 Jkg-1K-1) absolutna temperatura (K)

2. NASIČEN PARNI PRITISK – E (hPa) - je funkcija samo temperature zraka, vrednosti za E so tabelirane a=6,1 hPa b=8,61 T0=273,2 K

Nasičen parni pritisk (hPa) kot funkcija temperature zraka T(°C) .0 .1 .2 .3 .4 .5 .6 .7 .8 .9 6.10 6.14 6.19 6.23 6.28 6.33 6.37 6.42 6.46 6.51 1 6.56 6.60 6.65 6.70 6.75 6.80 6.85 6.90 6.95 7.00 2 7.05 7.10 7.15 7.20 7.25 7.30 7.35 7.41 7.46 7.51 3 7.57 7.62 7.67 7.73 7.78 7.84 7.89 7.95 8.01 8.06 4 8.12 8.18 8.24 8.29 8.35 8.41 8.47 8.53 8.59 8.65 5 8.71 8.77 8.83 8.90 8.96 9.02 9.08 9.15 9.21 9.28 6 9.34 9.41 9.47 9.54 9.60 9.67 9.74 9.81 9.87 9.94 7 10.01 10.08 10.15 10.22 10.29 10.36 10.43 10.50 10.58 10.65 8 10.72 10.80 10.87 10.95 11.02 11.10 11.17 11.25 11.33 11.40 9 11.48 11.56 11.64 11.72 11.80 11.88 11.96 12.04 12.12 12.20 10 12.29 12.37 12.45 12.54 12.62 12.71 12.79 12.88 12.97 13.05 11 13.14 13.23 13.32 13.41 13.50 13.59 13.68 13.77 13.86 13.96 12 14.05 14.14 14.24 14.33 14.43 14.52 14.62 14.72 14.82 14.92 13 15.01 15.11 15.21 15.31 15.42 15.52 15.62 15.72 15.83 15.93 14 16.04 16.14 16.25 16.36 16.46 16.57 16.68 16.79 16.90 17.01 15 17.12 17.23 17.35 17.46 17.57 17.69 17.80 17.92 18.04 18.15

Nasičen parni pritisk (hPa) kot funkcija temperature zraka T(°C) .0 .1 .2 .3 .4 .5 .6 .7 .8 .9 16 18.27 18.39 18.51 18.63 18.75 18.87 18.99 19.12 19.24 19.36 17 19.49 19.62 19.74 19.87 20.00 20.13 20.25 20.39 20.52 20.65 18 20.78 20.91 21.05 21.18 21.32 21.45 21.59 21.73 21.87 22.01 19 22.15 22.29 22.43 22.57 22.71 22.86 23.00 23.15 23.30 23.44 20 23.59 23.74 23.89 24.04 24.19 24.35 24.50 24.65 24.81 24.96 21 25.12 25.28 25.44 25.60 25.76 25.92 26.08 26.24 26.41 26.57 22 26.74 26.90 27.07 27.24 27.41 27.58 27.75 27.92 28.10 28.27 23 28.45 28.62 28.80 28.98 29.16 29.34 29.52 29.70 29.88 30.07 24 30.25 30.44 30.62 30.81 31.00 31.19 31.38 31.58 31.77 31.96 25 32.16 32.36 32.55 32.75 32.95 33.15 33.35 33.56 33.76 33.97 26 34.17 34.38 34.59 34.80 35.01 35.22 35.43 35.65 35.86 36.08 27 36.30 36.51 36.73 36.96 37.18 37.40 37.63 37.85 38.08 38.31 28 38.54 38.77 39.00 39.23 39.47 39.70 39.94 40.18 40.42 40.66 29 40.90 41.14 41.39 41.63 41.88 42.13 42.38 42.63 42.88 43.14 30 43.39 43.65 43.91 44.16 44.42 44.69 44.95 45.21 45.48 45.75

3. RELATIVNA ZRAČNA VLAGA – f (v %) - je razmerje med dejanskim (e) in nasičenim (E) parnim pritiskom

Vpliv temperature in relativne vlažnosti zraka na bivalno ugodje v prostoru

4. ABSOLUTNA VLAGA (gm-3) dejanska gostota največja možna gostota - je gostota vodne pare v zraku dejanska gostota največja možna gostota vodne pare v zraku vodne pare v zraku pri dani temperaturi T Masa vode, ki lahko izhlapi v določen volumen zraka:

5. SPECIFIČNA VLAGA - q (gkg-1) - je razmerje med maso vodne pare in maso vlažnega zraka mv masa vodne pare m masa vlažnega zraka e delni parni pritisk p zračni pritisk

6. RAZMERJE MEŠANOSTI – r (gkg-1) - je razmerje med maso vodne pare in maso suhega zraka mv masa vodne pare ms masa suhega zraka

7. TEMPERATURA ROSIŠČA - (Td v 0C) - je temperatura zraka, pri kateri velja e=E a=31,6 0C b=0,785 c=0,116 Td DOLOČAMO običajno TABELARIČNO !!! ko se temperatura zraka spusti pod temperaturo rosišča POJAV ROSE ! (odvečna vlaga se izloči v obliki kapljic npr. na travnih bilkah)

8. TEMPERATURA MOKREGA TERMOMETRA (T' v 0C) Pri meritvah zračne vlage s psihrometrom uporabljamo pri določanju delnega parnega pritiska (e) psihrometrsko enačbo, v kateri nastopa temperatura mokrega termometra T temperatura zraka (suhi termometer) T' temperatura mokrega termometra E' nasičen parni pritisk pri T' p zračni pritisk Cp specifična toplota vode (pri 4°C znaša 4180 J/kgK) konstanta (0.622) Li specifična izparilna toplota vode ε

IZPELJANA PARAMETRA, ki se manj uporabljata: 8. DEFICIT VLAŽNOSTI - Dv (hPa) Dv=E-e - je razlika med nasičenim in delnim parnim pritiskom 9. DEPRESIJA ROSIŠČA - D(Td) (°C) D(Td)=T-Td - razlika med temperaturo zraka in temperaturo rosišča