Oblikovanje preizkusa znanja na osnovi standardov znanj Vladimir Milekšič, ZRSŠ vlado.mileksic@zrss.si

Usmerjevalni cilji: … bere enostavne električne, (pnevmatske, hidravlične in druge) sheme, uporabi predvidene merilne pripomočke in naprave, razloži in uporabi zakone elektrotehnike v enosmernih in izmeničnih tokokrogih, razloži delovanje komponent električnega kroga, uporablja merilne instrumente za merjene električnih in neelektričnih veličin,

ME1 -Poznavanje zgradbe in delovanja elementov električnega kroga, elektronskih elementov ter elektronskih sklopov INFORMATIVNI CILJI •loči posamezne komponente električnega kroga, •razume osnovne zakone v elektrotehniki, •razume elektromagnetne pojave, •našteje osnovne inštalacijske komponente, •loči pojave v enosmernem in izmeničnem električnem krogu in izvede osnovne izračune (impedanca, upornost, efektivna in maksimalna napetost •izmeri in izračuna napetost, tok, upornost, moč, •določi elemente distribucije električne energije, •določi prereze vodnikov in varovalk za njihovo varovanje, •opiše osnovne preklopne elemente (rele, kontaktor …), •našteje in opiše osnovne diskretne elektronske komponente (upor, kondenzator, dioda, tranzistor), •opiše delovanje enosmernega ojačevalnika, •opiše delovanje usmerniškega in razsmerniškega vezja, •uporabi osnovne merilne pripomočke (osciloskop, funkcijski generator), •nariše shemo električnega vezja, jo komentirati in povzame njene glavne značilnosti, •logično sklepa, •opiše delovanje H-mostička za napajanje in krmiljenje enosmernih motorjev. FORMATIVNI CILJI: •skrbi za svojo in varnost sodelavcev pri delu z električnim tokom, •uredi delovno mesto tako, da ne ogroža sebe ali okolice, •opredeli prednosti in slabosti različnih virov energije ter jih poveže z njihovim vplivom na okolje, •uporabi informacije, ki jih dobi v strokovni literaturi, •uporabi matematična orodja za reševanje tehničnih problemov, •v svoji okolici poišče dobavitelja elektrokomponent in z njim naveže pogovor, •izračuna veličine v enostavnem električnem krogu, •glavne elemente električnega kroga opiše v vsaj enem tujem svetovnem jeziku, •sprejema in razume informacije, ki jih dobi v pisni obliki, •samostojno poišče dodatne informacije iz informacijskih virov in dobljene informacije kvalitetno ovrednoti, •opravi kvantitativno primerjavo med izračunanimi (predvidenimi) dogodki in izmerjenimi (opazovanimi) dogodki, •uporabi in predvidi elemente za varno delo z napravami pod visoko napetostjo dotika, •uporabi (izdela) preprost H-mostiček za krmiljenje enosmernega motorja.

Modul: ME1 -Poznavanje zgradbe in delovanja elementov električnega kroga, elektronskih elementov ter elektronskih sklopov … loči posamezne komponente električnega kroga, razume osnovne zakone v elektrotehniki, izmeri in izračuna napetost, tok, upornost, moč, uporabi matematična orodja za reševanje tehničnih problemov, izračuna veličine v enostavnem električnem krogu

Učna tema: Zgradba in delovanje električnega tokokroga

Učna tema: Zgradba in delovanje električnega tokokroga

Načrtovanje učne teme – kaj naj bi dijaki obvladali Ti dve razpredelnici nam odgovarjata na vprašanje, KAJ (KVANTITETA) naj bi dijaki znali, zmogli obvladali po zaključeni obravnavi učne teme »Električni tokokrog«. Na vprašanje katera znanja naj bi usvojili (pojmi, zakonitosti, merske enote, simboli, stroji in naprave) nam odgovori prva razpredelnica, na vprašanje katere kognitivne spretnosti in veščine (merjenje, primerjanje, razvrščanje, sklepanje z indukcijo, sklepanje z dedukcijo, abstrahiranje, reševanje problemov, analiza napak) pa nam odgovori druga razpredelnica. Vendar dijaki niso brez predznanja na tem področju. Učni načrt fizike za 9. razred osnovne šole pokaže, da bi nekatera znanja, spretnosti in veščine dijaki že morali obvladati. Če pa dijaki tega predznanja nimajo in glede na dejstvo, da brez tega predznanja ne morejo nadaljevati z nadgradnjo teh znanj v tej učni temi, je potrebno tudi ta znanja ponovno obravnavati.

Načrtovanje učne teme – kako dobro naj bi dijaki obvladali ta znanja, spretnosti in veščine

Načrtovanje učne teme – kako dobro naj bi dijaki obvladali ta znanja, spretnosti in veščine

Minimalni standardi znanj za učno temo “Električni tokokrog”

Minimalni standardi znanj za učno temo “Električni tokokrog”

Zapis minimalnih standardov - znanja Uporablja simbole za: Shema električnega tokokroga in grafični simboli: upor, potenciometer, grelo, tuljava, navitje, kondenzator, varovalka, ampermeter, voltmeter, generator, motor, žarnica, akumulator, baterija, stikalo. Pozna, razume in uporablja naslednje pojme: Električna energija, električni tok, električni tokokrog, vir električne energije, porabnik električne energije, električni vod, nazivna napetost (mala, nizka, srednja visoka), prevodniki (kovine, uporove žice, oglje, elektroliti), izolanti, jakost toka, dopustna gostota toka, električna napetost, električni potencial, električna upornost, električna prevodnost, temperaturni koeficient, električna energija in moč, izkoristek stroja. Pozna razmerje upornosti in prevodnosti, odvisnost električne upornosti vodnika od snovi vodnika, dolžine vodnika in prereza, vpliv temperature na električno upornost, prereza voda, izolacije voda in temperature okolice, Ohmov zakon, Zakonitosti paralelne (vzporedna) in serijske (zaporedna) vezave (I. in II. Kirchhoffov zakon), razume in uporablja razmerje upornosti in prevodnosti, Ohmov zakon, Zakonitosti paralelne (vzporedna) in serijske (zaporedna) vezave (I. in II. Kirchhoffov zakon) Uporablja naslednje enote: Coulombe (C), Amper (A), Volt (V), Ohm (Ω), Simens (S), Wat (W) Razume delovanje in uporablja ampermeter z vrtljivim železom, ampermeter z vrtljivo tuljavico, voltmeter

Zapis minimalnih standardov – spretnosti in veščine Zna meriti: Jakost električnega toka – ampermeter z zaporedno vezavo – do 2%napake, električno napetost – voltmeter – vzporedna vezava – do 2% napake, električno moč – watmeter – zaporedna vezava – do 2% napake, električno upornost/prevodnost – zaporedna vezava – do 1% napake Zna primerjati električne vodnike glede prevodnost / upornost; prevodnost /upornost vodnika glede na temperaturo ter glede na jakost toka in napetosti Zna razvrščati električne vodnike glede na prevodnost v prevodnike, polprevodnike in izolatorje Zna sklepati o odvisnosti električne upornosti vodnika od snovi vodnika, dolžine vodnika in prereza (R=ρ 1/A (Ω) ; na osnovi meritev upornosti, jakosti in napetosti sklepati o njihovih razmerjih (U=I x R (V); razmerje upornosti in prevodnosti (R = 1 / G (Ω) ; vpliv temperature na električno upornost, R = Ro (1+Δtα) (Ω) Zna na osnovi Ohmovega zakona sklepati na ustrezne napetosti, jakosti, upornosti, na osnovi dveh Kirchhoffovih zakonov sklepati na ustrezne zamenjave upornosti pri vzporednih in zaporednih vezavah Risanje električnih shem z uporabo simbolov za upor, potenciometer, grelo, tuljava, navitje, navitje z železnim jedrom, kondenzator, kondenzator s spremenljivo kapacitivnostjo, priključno mesto, varovalka, odvodnik prenapetosti, ampermeter, voltmeter, galvanometer, transformator, generator, motor, žarnica, akumulator, baterija, stikali, dvopolno stikalo, ozemljitev. Zna reševati probleme z uporabo Ohmovega zakona I. in II. Kirchhoffov zakona

Veljavnost – oblikovanje nalog za ugotavljanje kvanitete in kvalitete znanj, spretnosti in veščin Taksonomska stopnja poznavanja V razpredelnici smo opredelili: Poznavanje in rabo naslednjih simbolov: Shema električnega tokokroga in grafični simboli za upor, potenciometer, grelo, tuljava, navitje, navitje z železnim jedrom, kondenzator, kondenzator s spremenljivo kapacitivnostjo, priključno mesto, varovalka, odvodnik prenapetosti, ampermeter, voltmeter, galvanometer, transformator, generator, motor, žarnica, akumulator, baterija, stikali, dvopolno stikalo, ozemljitev. Vprašanja ki omogočajo vpogled v to področje znanja na ravni poznavanja bi bila npr. Poznavanje , razumevanje in rabo naslednjih pojmov: Električna energija, električni tok, električni tokokrog, vir električne energije, porabnik električne energije, električni vod, nazivna napetost (mala, nizka, srednja visoka), prevodniki (kovine, uporove žice, oglje, elektroliti), izolanti, jakost toka, gostota toka, dopustna gostota toka, električna napetost, električni potencial, električno polje, električna upornost, električna prevodnost, specifična upornost, temperaturni koeficient, napetostni padec, električna energija in moč, izkoristek stroja Poznavanje razumevanje in rabo zakonitosti: Smer in hitrost električnega toka, razmerje upornosti in prevodnosti, odvisnost električne upornosti vodnika od snovi vodnika, dolžine vodnika in prereza, vpliv temperature na električno upornost, odvisnost dopustne gostote toka v vodnikih od vrste materialov, prereza voda, izolacije voda in temperature okolice, Ohmov zakon, Zakonitosti paralelne (vzporedna) in serijske (zaporedna) vezave (I. in II. Kirchhoffov zakon) Poznavanje , razumevanje in rabo strojev in naprav: Generator, akumulator, termoelement, fotoelement, električni števci, watmeter, ampermeter z vrtljivim železom, ampermeter z vrtljivo tuljavico, voltmetri.

Veljavnost – oblikovanje nalog za ugotavljanje kvantitete in kvalitete znanj – stopnja poznavanja (simbolov)

Veljavnost – oblikovanje nalog za ugotavljanje kvantitete in kvalitete znanj – stopnja poznavanja (pojmov)

Veljavnost – oblikovanje nalog za ugotavljanje kvantitete in kvalitete znanj – stopnja poznavanja (zakonitosti)

Veljavnost – oblikovanje nalog za ugotavljanje kvantitete in kvalitete znanj – stopnja poznavanja (merske enote)

Veljavnost – oblikovanje nalog za ugotavljanje kvantitete in kvalitete znanj – stopnja poznavanja (strojev in naprav)

Veljavnost – oblikovanje nalog za ugotavljanje kvantitete in kvalitete znanj – stopnja razumevanja Naslednja kompleksnejša in zahtevnejša taksonomska stopnja je razumevanje. Pri tem Bloom loči razumevanje v ožjem smislu ali dojemanje (comprehension), pri katerem dijak ve za kaj gre in se na določen način lahko koristi z gradivom ali idejami, ki jih je prejel. Ta stopnja naj bi bila osnovna oz. najnižja raven razumevanja. V širšem smislu pa je v razumevanje (understanding) še vključeno: Prevajanje – usposobljenost komunikaciji dati drugačno jezikovno obliko Prevajanje iz ene v drugo raven abstrakcije (npr. sposobnost prevajanja problema, predstavljenega tehnično ali abstraktno v bolj konkretno ali manj tehnično predstavitev: Prevajanje zelo dolge komunikacije v bistveno krajšo; Prevajanje abstrakcije v konkretnost npr. z ilustracijo ali primerom) Prevajanje iz simbolične v drugo obliko (npr. sposobnost prevajanja odnosov izraženih simbolično kot npr. ilustracije, zemljevidi, tabele, diagrami v verbalno obliko; Sposobnost prevajanja geometrijskih pojmov v vizualne ali prostorske sheme; Sposobnost izdelave grafičnih prikazov glede na pridobljene podatke; Sposobnost branja notnega zapisa; Sposobnost branja npr. gradbenih načrtov) Prevajanje iz ene v drugo verbalno obliko (npr. Sposobnost prevajanja literarnega načina izražanja v navadnega; Sposobnost prevajanja iz enega npr. tujega jezika v drugi, npr. materinščino) Razlaganje – s komunikacijo se ravna kot z nizom idej: za to je potrebno da ideje preoblikujemo v novo konfiguracijo. Sposobnost identificirati in razumeti glavne ideje in njihove medsebojne odnose. Razlaganje ali sinteza sporočila Ekstrapolacija – Nadaljevanje smeri ali tendenc zunaj območja obstoječih podatkov da bi določili oziroma predvideli določene posledice, učinki in stranski učinki li so v skladu s pogoji, opisanimi v osnovnem sporočilu

Veljavnost – oblikovanje nalog za ugotavljanje kvantitete in kvalitete znanj – stopnja razumevanja (pojmov)

Veljavnost – oblikovanje nalog za ugotavljanje kvantitete in kvalitete znanj – stopnja razumevanja (zakonitosti) Razumevanje na ravni dojemanja

Veljavnost – oblikovanje nalog za ugotavljanje kvantitete in kvalitete znanj – stopnja razumevanja zakonitosti Razumevanje na ravni prevajanja

Veljavnost – oblikovanje nalog za ugotavljanje kvantitete in kvalitete znanj – stopnja razumevanja (zakonitosti) Razumevanje na ravni prevajanja

Veljavnost – oblikovanje nalog za ugotavljanje kvantitete in kvalitete znanj – stopnja razumevanja (zakonitosti) Razumevanje na ravni razlaganja Razumevanje na ravni ekstrapolacije

Opozorilo V praksi ni mogoče (in tudi ni smiselno) tako podrobno secirati stopnjo razumevanja. V navedenih primerih gre samo za ilustracijo, da so naloge, s katerimi dijaki dokazujejo razumevanje, lahko zelo različne in posledično prav tako zelo različno kompleksne in zahtevne. Prav pa je, da pri oblikovanju nalog poskušamo tudi na ravni razumevanja oblikovati različno kompleksne in zahtevne naloge. V praksi prepogosto srečamo predvsem računske naloge ki po svoji naravi obsegajo vse štiri sestavine razumevanja: dojemanje, prevajanje, razlaganje in ekstrapolacijo in zelo različna znanja, posledično so take naloge zelo zahtevne, zato so ilustracije namenjene tudi opozorilu, da je potrebno tudi znotraj iste taksonomske kategorije naloge stopnjevati glede na kompleksnost in zahtevnost.

Veljavnost – oblikovanje nalog za ugotavljanje kvantitete in kvalitete znanj – stopnja razumevanja (zakonitosti) Različne ravni razumevanja

Veljavnost – oblikovanje nalog za ugotavljanje kvantitete in kvalitete znanj – stopnja uporabe (simbolov) Nariši shemo

»Razloži delovanje električnega števca!« Veljavnost – oblikovanje nalog za ugotavljanje kvantitete in kvalitete znanj – stopnja uporabe (pojmov) Pri uporabi pojmov gre za rabo strokovne terminologije, ki jo dijak dokazuje pri vseh nalogah razlaganja, pojasnjevanja, itn. tako da ni smiselno oblikovati posebne naloge za to področje. Če pa želimo posebej izpostaviti to področje, potem so to vprašanja kot je npr. »Razloži delovanje električnega števca!« vendar pri tem vprašanju potem vrednotimo uporabo strokovne terminogije (pojmov) in ne pravilnost razlage. Zato je bolj smiselno naloge razumevanja tega tipa (razloži, pojasni, utemelji, itn.) vrednotiti po dveh kriterijih: pravilnost razlage in rabi strokovne terminologije.

Veljavnost – oblikovanje nalog za ugotavljanje kvantitete in kvalitete znanj – stopnja uporabe (zakonitosti) Glede na vpliv temperature na prevodnost, kateri material bi uporabil pri krtačkah elektromotorja? Z ampermetrom merilnega območja 0 do 10 A bi radi izmerili jakost toka ki je predvidoma okrog 22 ampera. Ali je to mogoče in če je kako? Izdelati je treba lučke za okrasitev novoletne smreke. Ali bi bilo bolje žarnice vezati vzporedno ali zaporedno? Utemelji svojo rešitev!

Stopnja uporabe (strojev in naprav) Veljavnost – oblikovanje nalog za ugotavljanje kvantitete in kvalitete znanj – stopnja uporabe (merskih enot) Uporabo merskih enot dijak dokazuje v vsaki drugi nalogi, v kateri se pojavljajo ustrezne veličine (praviloma računske naloge) in ni smiselno oblikovati posebne naloge za to področje, ampak naloge v katerih se pojavljajo merske enote vrednotiti tudi glede na pravilnost rabe merskih enot v rešitvah. Stopnja uporabe (strojev in naprav) Uporabo strojev in naprav pa lahko ugotavljamo z nalogami, kot je npr. naslednja: Iz dinama za kolo izhaja ena žica. Kako boš priklopil luč na dinamo?

Veljavnost – oblikovanje nalog za ugotavljanje kvantitete in kvalitete spretnosti in veščin – merjenje

Veljavnost – oblikovanje nalog za ugotavljanje kvantitete in kvalitete spretnosti in veščin – primerjanje, razvrščanje, induktivno in deduktivno sklepanje Primerjanje: Ustreznost (pravilnost) kriterijev primerjanja V čem je bistvena razlika med prevodniki in polprevodniki? Razvrščanje, uvrščanje: Pravilnost razvrstitve glede na uporabljene kriterije Silicij sodi v Prevodnike Polprevodnike Izolante Induktivno in deduktivno sklepanje: Pravilnost izpeljanih sklepov Če v električnem krogu s segrevanjem vodnika ob enaki napetosti ugotavljamo večanje jakosti električnega toka lahko zaključimo da: Segrevanje poveča število prostih elektronov v vodniku Segrevanje zmanjša število prostih elektronov v vodniku Segrevanje poveča napetost pri viru električne energije Segrevanje zmanjša napetors pri viru električne energije Če v električnem tokokrogu povečamo električno napetost ob istem porabniku se bo jakost toka ? Povečala Ostala enaka Zmanjšala

Veljavnost – oblikovanje nalog za ugotavljanje kvantitete in kvalitete spretnosti in veščin – reševanje problemov, analiza napak Reševanje problemov: (Pravilnost izbranih metod reševanja, pravilnost izbranih algoritmov, pravilnost rešitve) Določi varovalko za zaporedno povezane tri luči po 300W, pralni stroj 5KW in mikrovalovko 1KW Analiza napak: Pravilnost pri ugotavljanju virov napak Z večnamenskim merilnikom merimo napetost 20 V. Razred točnosti merilnika je 2,5, njegova skala pa ima 100 razdelkov. Izračunaj in primerjaj absolutni in procentualni pogrešek merjenja pri meritvi na merilnem območju 30 V in 100 V.

Opozorilo Na ta način, z oblikovanjem nalog za posamezna področja in različne taksonomske stopnje dobimo nabor veljavnih nalog, ki “pokrijejo” tako kvantiteto kot kvaliteto znanj, spretnosti in veščin, in so osnova za sestavo preizkusa znanja. Pred tem pa je naloge potrebno urediti tako, da zagotavljajo čim večjo objektivnost samega vrednotenja. Za večanje objektivnosti točkovanja uporabljamo priporočila za sestavo nalog objektivnega tipa, ki obsegajo naslednje tipe nalog: Tip dopolnjevanja in kratkih odgovorov Izbirni tip Alternativni tip Tip povezovanja in urejanja

Urejanje in točkovanje nalog v preizkusu – objektivnost

Urejanje in točkovanje nalog v preizkusu – objektivnost

Urejanje in točkovanje nalog v preizkusu – objektivnost

Urejanje in točkovanje nalog v preizkusu – objektivnost

Urejanje in točkovanje nalog v preizkusu – objektivnost

Urejanje in točkovanje nalog v preizkusu – objektivnost

Urejanje in točkovanje nalog v preizkusu – objektivnost Naslednje naloge so naloge alternativnega tipa, ki smo jim dodali drugi del (utemelji svoj odgovor) da bi se izognili ugibanju. Vprašanje pa je, kako smiselno točkovati take naloge. Če je odgovor pravilen, utemeljitev pa nepravilna, pomeni da je šlo za ugibanje. Če je odgovor nepravilen, utemeljitev pa pravilna (kar bi bilo zelo čudno) potem gre za nerazumevanje. Iz tega sledi, da točkujemo to nalogo z 1 točko samo v primeru, da je pravilna tako izbira kot utemeljitev. Če jakost električnega toka primerjamo s pretokom reke, višinsko razliko v toku reke z električno napetostjo in električni upor z ovirami na njeni poti, se ti ta primerjava zdi ustrezna? DA NE Utemelji svoj odgovor! Pričakovani odgovor: DA, če razumemo razliko potencialov kot višinsko razliko, tok kot elektrino in upornost kot ovire boljšemu pretoku elektronov (ali kaj podobnega) Ali lahko električno napetost razumemo kot potencialno energijo? DA NE Utemelji svoj odgovor: Pričakovani odgovor: DA. Napetost je razlika potenciala, ki sili elektrone k premikanju (ali kaj podobnega)

Urejanje in točkovanje nalog v preizkusu – objektivnost Pri naslednjih nalogah pa je pri točkovanju potrebna posebna pozornost. Računske naloge zahtevajo pravilno nastavitev problema, uporabo ustreznih enačb, pravilni izračun in pravilni odgovor na zastavljeno vprašanje. Stvar odločitve je ali bomo točkovali vsako od teh faz posebej ali pa samo končni pravilni odgovor. Ta odločitev pa je odvisna od tega, katera znanja zahtevamo s takimi nalogami. S stališča objektivnosti pa je smiselno vsako fazo točkovati posebej, ker se pri tem izognemo npr. naslednjim težavam: kako točkovati pravilen odgovor ob napačno postavljenem problemu in pravilnem izračunu (ali gre za slučajnost ali za prepisovanje?). Pri temperaturi 60 ºC znaša upornost žice 4,64 Ω. Po določenem času se žica ohladi in upornost ji pade na 4 Ω. Določi temperaturo žice, če je njen temperaturni koeficient 0,004 K ̄ Upor je imel pred segrevanjem upornost 15 Ω. Ker se je temperatura dvignila za 150 ºC se mu je upornost znižala na 14,1 Ω. Kolikšen je temperaturni koeficient upora  Akumulator z napetostjo 12 V je napolnjen z elektrino 20000 C, ko nanj priključimo porabnik 12 V / 1 A. Koliko elektrine ostane v akumulatorju po dveh urah delovanja? Na napetostnem delilniku ki ga sestavljata upora Ra in Rb je napetost na uporih v razmerju 1:5. Skozi delilnik teče tok 0,2 A, nadomestna upornost delilnika pa je 240 Ω. Kolikšna je napetost na uporu Ra in kolikšna je celotna napetost, na katero je priključen delilnik?

Urejanje in točkovanje nalog v preizkusu – objektivnost S stališča objektivnosti so še najbolj komplicirane naloge esejskega tipa, kot so npr. naloge: Razloži delovanje električnega generatorja? Za doseganje čim večje objektivnosti točkovanja je za take naloge potrebno oblikovati ustrezne kriterije, kot npr.: Opis sestavnih delov generatorja 1 točka Opis funkcije sestavnih delov generatorja 1 točka Poimenovanje in razlaga temeljnega principa, ki ga uporablja (elektromagnetna indukcija) 2 točki Raba strokovne terminologije 1 točka Če na ta način točkujemo take naloge, kljub opredeljenim kriterijem, je subjektivnost pri točkovanju takih nalog precejšnja (npr. pri rabi strokovne terminologije bodo nekateri zahtevali vse strokovne izraze, nekateri vsaj polovico, itn.), vendar še zmeraj bolj objektivno, kot če teh kriterijev ne bi oblikovali.

Urejanje in točkovanje nalog v preizkusu – objektivnost Uporabo zakonitosti za reševanje realnih problemov pa lahko ugotavljamo z nalogami, kot so npr. Doma je na isto varovalko zaporedno vezan pralni stroj moči 5 kW in luč moči 300 W. Kadarkoli prižgeš luč ob delovanju pralnega stroja pregori varovalka. Kako razrešiti ta problem? Pri naloga na ravni uporabe, sinteze, vrednotenja smo že opozorili na težavnost točkovanja. Zato je pri takih nalogah potrebno čim bolj natančno opredeliti kriterije za točkovanje. Pri vsaki od nalog na ravni uporabe je možna dvojna rešitev: ustrezna in optimalna (varovalka pri pralnem stroju ali upor pri ampermetru je lahko optimalno izračunan, lahko pa je predimenzioniran vendar še zmeraj ustrezen za rešitev problema. Vendar to ni razlog, da bi se odrekli takim nalogam, saj je to cilj izobraževanja (uporaba znanja, sinteza in vrednotenje). Zato je smiselno pri takih nalogah z navodilom bolj konkretizirati nalogo in točkovati vsako fazo posebej. Nalogo »Doma je na isto varovalko zaporedno vezan pralni stroj moči 5 kW in luč moči 300 W. Kadarkoli prižgeš luč ob delovanju pralnega stroja pregori varovalka. Kako razrešiti ta problem?« bi preoblikovali na naslednji način:

Urejanje in točkovanje nalog v preizkusu – objektivnost Doma je na isto varovalko zaporedno vezan pralni stroj moči 5 kW in luč moči 300 W. Kadarkoli prižgeš luč ob delovanju pralnega stroja pregori varovalka. Kako razrešiti ta problem? Zakaj se to dogaja? Kakšne so možne rešitve problema? Izračuni za prvo rešitev Izračuni za drugo rešitev Izbrana rešitev in utemeljitev Odgovor Glede na tako konkretizirana navodila, vsak odgovor točkujemo posebej. Ustrezna razlaga zakaj se to dogaja je točka, možne rešitve problema (različna vezava) ena točka, izračun za prvo rešitev (zaporedna vezava – pravilna enačba, pravilen izračun, pravilen odgovor) tri točke, izračun za drugo rešitev (vzporedna vezava – pravilna enačba, pravilen izračun, pravilen odgovor) tri točke, izbrana rešitev in utemeljitev dve točki in odgovor ena točka, kar pomeni, da bi ta naloga bila težka 10 točk. Ali je teža te naloge v točkah prevelika? Naloga zahteva na področju spretnosti in veščin naslednje: faze reševanja problema (diagnostika – vzroki problema, iskanje možnih rešitev, preverjanje in vrednotenje različnih rešitev, izbira ustrezne rešitve, uporaba izbrane rešitve), na področju znanj pa naloga zahteva naslednje: razumevanje vpliva prereza vodnika na upor in posledično segrevanje, razumevanje razmerij jakosti toka, upora in napetosti v vzporednih in zaporednih povezavah, itn. Ob tem bomo ugotovili, da teža te naloge v seštevku točk ni predimezionirana.

Preizkus znanja s točkovanjem

Preizkus znanja s točkovanjem

Preizkus znanja s točkovanjem

Preizkus znanja s točkovanjem

Preizkus znanja s točkovanjem

Preizkus znanja s točkovanjem

Preizkus znanja s točkovanjem

Preizkus znanja s točkovanjem

Preizkus znanja s točkovanjem

Preizkus znanja s točkovanjem

Preizkus znanja s točkovanjem

Preizkus znanja s točkovanjem Dobili smo preizkus znanja, ki je oblikovan tako, da se zahtevnost vprašanj in nalog stopnjuje (od poznavanja preko razumevanja do rabe in vrednotenja), pri vsaki nalogi smo opredelili kaj točkujemo in s kakšnim številom točk, kar pomeni, da smo zadostili kriterijem veljavnosti in objektivnosti preizkusa Če seštejemo vse možne točke v preizkus bomo dobili 85 možnih točk. Zastavlja se vprašanje, kje postaviti mejo za prvo pozitivno oceno (zadostno), kje pa postaviti meje za ostale pozitivne ocene. Ali je, tako kot pri točkovanju posameznih nalog, sploh možno vnaprej postavljati meje za posamezne ocene. Odgovor je NE in DA, odvisno od načina s katerim pristopimo k pretvarjanju doseženih točk v ocene. Kako določimo meje za posamezne ocene oziroma kako pristopimo k pretvarjanju točk v ocene je odvisno od koncepta ocenjevanja, ki ga uporabljamo.

Normativno ocenjevanje Pri normativnem ocenjevanju je referenčna točka za pretvorbo točk v ocene določena norma skupine, osnova za to normo je prepričanje, da se znanje distribuira normalno, kar pomeni, da se bodo dosežki na preizkusih znanja, pod pogojem da so preizkusi sestavljeni ustrezno, distribuirali normalno. Pri normativnem ocenjevanju primerjamo dosežek učenca z dosežki drugih učencev in na osnovi tega določimo oceno oziroma ovrednotimo dosežek, torej nam ocene ponujajo informacije o razlikah med učenci in ne o kvantiteti in kvaliteti njihovega znanja. Pri tem načinu so ocene učencev/dijakov odvisne od dosežkov skupine, ki so vključeni v določen razred/letnik in tako pridobljena ocena ponuja informacijo samo o položaju učnega dosežka posameznega učenca/dijaka znotraj skupine (razreda, letnika).

Kriterijsko ocenjevanje Pri kriterijskem ocenjevanju primerjamo dosežek dijaka na preizkusu z vnaprej postavljenimi standardi znanja in na osnovi te primerjave določimo oceno oziroma vrednotimo izdelek. Pri kriterijskem ocenjevanju (za razliko od normativnega) so torej nujni vnaprej opredeljeni standardi znanja za posamezne ocene. STANDARDI SO OPERACIONALIZIRANI CILJI (KVANTITETA IN KVALITETA ZNANJ, SPRETNOSTI IN VEŠČIN) KI NAJ BI JIH UČENEC/DIJAK DOSEGEL ZA POSAMEZNE OCENE. MINIMALNI STANDARD SO OPERACIONALIZIRANI CILJI, KI NAJ BI JIH UČENEC/DIJAK DOSEGEL ZA PRVO POZITIVNO OCENO (ZADOSTNO) IN PREDSTAVLJA TISTO KVANTITETO IN KVALITETO ZNANJ, SPRETNOSTI IN VEŠČIN, KI SO NUJNO PREDZNANJE ZA NADALJNJE UČENJE PRI DOLOČENI PROGRAMSKI ENOTI OZIROMA TISTO KVANTITETO IN KVALITETO ZNANJ, SPRETNOSTI IN VEŠČIN KI JE NUJNO POTREBNA ZA KOREKTNO IZVEDBO DOLOČENE DELOVNE NALOGE.

Minimalni standard

Minimalni standardi znanj za učno temo “Električni tokokrog”

Preizkus znanja s točkovanjem Če v nadaljevanju pogledamo naš preizkus znanja in v preizkusu označimo (poudarjeno) tiste naloge, ki pokrijejo minimalne standarde znanja, spretnosti in veščin ugotovimo, da je teh nalog 16 in da je maksimalni seštevek točk teh nalog 42, maksimalni seštevek celotnega preizkusa pa 85 točk. Torej je minimalni standard pokrit z nalogami, ki prinesejo 42 točk ali okrog 50% vseh točk v preizkusu. Na osnovi točk lahko postavimo mejo za prvo pozitivno oceno (zadostno) pri 50% vseh možnih točk. Od te meje naprej pa oblikujemo intervale za vse pozitivne ocene ob priporočilu da je smiselno oblikovati preizkus, ki obsega 50% minimalnih standardov, 30% temeljnih in 20% optimalnih standardov znanja.

Slovenščina (jeziki) Oblikovanje standardov znanj in preizkusa znanja

Načrtovanje učne teme Pri slovenščini nam prej omenjene taksonomije ne pomagajo veliko (razen Bloomove taksonomije vendar samo na področju metajezikovnih znanj), zato za to področje izhajamo iz naslednje delitve znanj, ki je primerna za jezike:

Učna tema “Pripoved o življenju znane osebe”

Učna tema “Pripoved o življenju osebe”

Kaj bomo preverjali, kaj in kako ocenjevali? Preverjanje in ocenjevanje PREVERJANJE: pisanje pripovedi o življenju poljubno izbrane osebe, govorni nastop pripoved o življenju poljubno izbrane osebe, razčlemba neumetnostnega besedila OCENJEVANJE: razčlemba neumetnostnega besedila Področja in načini ocenjevanja Tvorjenje neumetnostnega besedila (pripoved o življenju znane osebe) Govorni nastop Branje in razumevanje neumetnostnega besedila (pomenska, pragmatična, besedna, povedna, tvarna, metajezikovna razčlemba) Naloge objektivnega tipa

Kriteriji ocenjevanja in opisi dosežkov holistični pristop Področje: Tvorjenje besedila Kriterij: Spretnost govornega nastopanja Opisi dosežkov:

Kriteriji ocenjevanja in opisi dosežkov analitični pristop

Informacija dijakom za pripravo govornega nastopa Pri ocenjevanju govornega nastopa bomo upoštevali: Spretnost govornega nastopanja ALI PA Pri ocenjevanju govornega nastopa bomo upoštevali:  USTREZNST BESEDILNI VRSTI podatki po zaporedju pretekli čas prislovna določila časa uvod in zaključek (misli osebe) navajanje virov USTREZNOST TEMI bistveni in ustrezni podatki jedrnata, natančna predstavitev uporaba različnih virov GOVOR govorni nastop, ne branje učinkovita raba slikovnih pripomočkov zborni jezik primerno, bogato besedišče primerna nebesedna govorica (gestikulacija, očesni stik ...) čim manj mašil glasno, razločno, ne prehitro govorjenje

Kriteriji ocenjevanja in opisi dosežkov holistični pristop Področje: Razumevanje prebranega besedila Kriterij: Razumevanje pripovedi o znani osebi Opisi dosežkov:

Kriteriji ocenjevanja in opisi dosežkov analitični pristop Področje: razumevanje pripovedi o življenju znane osebe Kriteriji: prepoznavanje sporočevalčevega namena in utemeljevanje svoje odločitve, prepoznavanje teme ter utemeljevanje svoje odločitve prepoznavanje bistvenih podatkov ter utemeljevanje svoje odločitve, prepoznavanje pomenskih razmerij v besedilu, uporabo podatkov v novih okoliščinah, znajdenje v besedilu, preoblikovanje besedila, presojanje resničnosti, zanimivosti, ustreznosti in razumljivosti besedila ter utemeljevanje svoje presoje Opisi dosežkov:

Minimalni standard prebere pripoved o življenju osebe, prepozna namen in temo besedila izpiše bistvene podatke iz besedila, določi, ali je besedilo umetnostno, neumetnostno, najde besede/besedne zveze s prenesenim pomenom ter jih zamenja s pomensko prvotnimi besedami/besednimi zvezami, najde slogovno zaznamovane besede/besedne zveze ter jih zamenja z nezanamovanimi sopomenkami.

Kriteriji ocenjevanja in opisi dosežkov Področje: metajezikovna znanja (umetnostno in neumetnostno besedilo, glavni stavčni členi, goli stavčni člen, zloženi stavčni člen (priredno in podredno zloženi člen, jedro in določilo, levi in desni prilastek) Kriteriji: zahtevnost (globina, taksonomska stopnja) obvladovanja teh pojmov Opisi dosežkov:

Besedilo za ocenjevanje Za ocenjevanje razumevanja prebranega in razčlembo neumetnostnega besedila lahko uporabimo npr. pripoved o življenju pesnice Mete Rainer. Pesnica Meta Rainer se je rodila na Ptujski Gori 23. februarja 1904. Pol leta stara se je s starši in bratom preselila v Kranj, 1912. pa v Ljubljano, kjer je maturirala na učiteljišču. Njeno prvo službeno mesto je bila OŠ Tepanje pri Slovenskih Konjicah, kamor je odšla leta 1925. Tam je poučevala šest let, nato so jo preselili v Braslovče. Leta 1941 so jo Nemci odpeljali v celjski zapor Stari pisker, jo izgnali v Kruševac v Srbijo, od koder se je - potem ko je šest mesecev preživela med sirotami v Bolgariji - vrnila v Slovenijo. Svojo izobrazbo je izpopolnila na Višji pedagoški šoli, kjer je leta 1952 diplomirala iz slovenščine in ruščine. Službovala je na Polzeli (od 1948 do 1952) in v Žalcu, kjer se je upokojila kot predmetna učiteljica leta 1962. Zanimali so jo knjige, književnost in tuji jeziki ter likovna umetnost. Rada je kovala verze in nazadnje so jo pri časopisu Pavliha imenovali, da je mojstrica smeha. Objavila je tudi štiri zbirke pesmi za otroke ter pesniško zbirko za odrasle Skozi prste. Objavljala je tudi v revijah za otroke: v Cicibanu, Galebu in Mladem rodu. Meta Rainer je pogosto rekla, da je življenje takšno, kakor pravijo Francozi: Življenje je tragedija, a vendarle - hura! Življenje Mete Rainer se je izteklo leta 1994 v Žalcu.

Oblikovanje nalog oz. vprašanj za preizkus na osnovi kriterijev in opisov dosežkov Vprašanja, s katerimi preverjamo razumevanje prebranega (pomenska analiza)   Kaj je bila Meta Rainer po poklicu? __________________________________________________ Kakšen naziv je dobila pri časopisu Pavliha? ___________________________________________________ V katerih časopisih in revijah so objavljene pesmi Mete Rainer? (Odgovori v povedi.) ________________________________________________________ Koliko pesniških zbirk za otroke je napisala? Obkroži pravilen odgovor. 1 3 5 4

Oblikovanje nalog oz. vprašanj za preizkus na osnovi kriterijev in opisov dosežkov Po vrsti uredi kraje, v katerih je živela, tako da na črtico napišeš ustrezno številko. ___ Polzela ___ Ljubljana ___ Braslovče ___ Kruševac ___ Žalec ___ Kranj   Zakaj je del svojega življenja preživela v Kruševcu in med sirotami v Bolgariji? Odgovori v povedi. ___________________________________________________ Na časovni premici so označena desetletja prejšnjega stoletja. Na premici z ustreznimi črkami označi leto rojstva pesnice. leto prve zaposlitve. leto, ko je diplomirala iz slovenščine in ruščine. leto upokojitve. ___________________________________________________________________ 1900 1950 2000

Oblikovanje nalog oz. vprašanj za preizkus na osnovi kriterijev in opisov dosežkov Naloge, ki preverjajo razumevanje neznanih besed: Kaj pomeni beseda izgnati? Obkroži pravilen odgovor.   a) Preseliti se v drug kraj z določenim razlogom (npr. zaradi službe, šole, itn.). b) Nekoga na silo preseliti v drug kraj. c) Nekoga na silo zadrževati v kraju, kjer ne želi biti. Preberi spodnjo poved.   Miha, sirota od svojega petega leta, je pomahal mami očetu in mami, ker je vedel, da ju tri tedne ne bo videl. Ali je beseda sirota v njej ustrezno uporabljena? DA NE Utemelji svoj odgovor: _________________________________________________ ___________________________________________________________________   Beseda tragedija pomeni (obkroži pravilen odgovor): a) huda nesreča, žalosten, pretresljiv, usoden dogodek. b) dogodek brez hudih posledic. c) pretresljiv dogodek brez usodnih posledic.

Oblikovanje nalog oz. vprašanj za preizkus na osnovi kriterijev in opisov dosežkov Naloge, ki preverjajo besede/besedne zveze s prenesenim pomenom in njihovo razumevanje Pesnica je dejala, da v življenju velja francoski pregovor: Življenje je tragedija, a vendarle - hura! S svojimi besedami razloži ta pregovor.   ______________________________________________________________________________________________________________________________________________________ Razloži v povedi, kaj pomeni: Rada je kovala verze. _____________________________________________________

Oblikovanje nalog oz. vprašanj za preizkus na osnovi kriterijev in opisov dosežkov Vprašanja, ki preverjajo razumevanje pojmov: pripoved o življenju osebe in umetnostno ter neumetnostno besedilo. Izhodiščno besedilo imenujemo (obkroži pravilno trditev): opis življenja osebe. življenjepis. poročilo. pripoved o življenju osebe. Besedilo je umetnostno. neumetnostno. Zakaj tako meniš? Napiši vsaj en razlog, s katerim utemeljuješ zgornjo izbiro. __________________________________________________________ Za pripoved o življenju osebe je značilno (obkrožiš lahko več odgovorov): a) da pripoveduje o značaju osebe. b) da so glagoli večinoma v pretekliku. c) da vedno pripoveduje o umrlih osebah. č) da so navedeni podatki resnični. d) da so glagoli večinoma v sedanjiku. Obkroži pravilni trditvi: a) Neumetnostna besedila posredujejo resnične, preverljive podatke. b) Umetnostna besedila imajo praktičen namen in nas razveseljujejo. c) Podatke, navedene v umetnostnem besedilu, lahko preverimo. č) Umetnostna besedila vzbujajo v nas čustvovanje in jih najdemo v berilu. d) Vsa besedila, objavljena v časopisih in revijah, so neumetnostna.

Oblikovanje nalog oz. vprašanj za preizkus na osnovi kriterijev in opisov dosežkov Vprašanja, ki preverjajo razumevanje in rabo nekaterih stavčnih členov Na črtico napiši vprašalnico, s katero se vprašaš po ležeče tiskanih besedah.   Leta 1941 (_______________) so jo Nemci (___________) odpeljali v celjski Stari pisker. Prijateljici ( _______________) je napisala več dolgih pisem Po vojni se je vrnila v Braslovče ( _______________). Študirala je temeljito ( _______________). Med otroki (______________) se je zelo dobro počutila. Vprašaj se po krepko tiskanih prilastkih. Vprašalnici napiši na črto. Svojo izobrazbo je izpopolnila na Višji pedagoški šoli. _____________ ________ ___________________ Jedru pripiši levi in desni prilastek.   ___________ pesnica ________________ je napisala že veliko otroških pesmi. Objavljala je v _____________ reviji _____________________. Iz povedi izpiši zahtevane stavčne člene.   S starši in bratom se je preselila v Kranj. povedek: ___________________________ p. d. kraja: __________________________ Po vojni je objavila štiri pesniške zbirke za otroke. p. d. časa: _____________________________ predmet: ______________________________   Zaradi zbadljivih verzov so njene pesmi vzbujale smeh. p. d. vzroka: ________________________________ prilastek: ___________________________________

Oblikovanje nalog oz. vprašanj za preizkus na osnovi kriterijev in opisov dosežkov Vprašanja, ki preverjajo razumevanje in rabo golega in podredno zloženega stavčnega člena Iz povedi - Na višji pedagoški šoli je po vojni diplomirala iz slovenščine in ruščine. - izpiši: goli stavčni člen: ________________________________________ podredno zloženi stavčni člen: ______________________________ Vprašanja, ki preverjajo razumevanje pojma »pripoved o življenju osebe« ob bolj zahtevnem besedilu ter vrednotenje in utemeljevanje. Preberi spodnje besedilo. Moja babica Andreja Teržan se je rodila v Galiciji. V družini je bilo osem otrok, tuberkuloza pa jih je pokopala kar sedem, tako da je ostala brez bratov in sester. S štirinajstimi leti se je zaposlila v tovarni nogavic na Polzeli, kjer je spoznala svojega moža Antona. V zakonu so se jima rodili štirje otroci. Zgradila sta si hišo in živela skromno, vendar zadovoljno. Leta 1982 se je upokojila, leta 1984 pa ovdovela. Otroci so odšli po svoje, vendar jo radi obiščejo. Najbolj skrbi zanjo moja mama Mateja. Moja babica je prijazna in zabavna, le nad bolečinami v nogah se včasih pritožuje. Kot zanimivost naj povem, da še vedno bere brez očal. Zgornje besedilo je napisal Andrej, ko jim je učiteljica naročila, naj napišejo pripoved o življenju znane osebe. Presodi, ali je besedilo pripoved o življenju osebe. Ima vse potrebne podatke? Ali je podatkov morda preveč ali morda kaj manjka?   Pomagaj si z zgornjimi vprašanji in napiši mnenje o Andrejevem izdelku. Oblikuj besedilo.

Sprememba točk v ocene Pri sestavi pisnega preizkusa smo upoštevali: standarde znanja v odvisnosti od ciljev, ki smo jih ob tej besedilni vrsti poučevali, razčlembo besedila (pomenska, pragmatična, besedna, povedna, tvarna, metajezikovna razčlemba) taksonomske stopnje (od znanja do razumevanja in uporabe …), nasvet, naj bo v sestavi preizkusa do 50 % minimalnih standardov, 30 % temeljnih in 20 % višjih ter ostala didaktična priporočila (od lažjega k težjemu, poudarjen zapis besed v navodilih …). Preizkus ima skupaj 42 točk od tega 22 točk predstavljajo naloge oz. vprašanja, ki pokrijejo minimalne standarde znanja, kar pomeni, da bo meja za prvo pozitivno oceno pri 22 točkah oziroma 50%

Zaključek Če nam standardi znanj, spretnosti in veščin omogočajo: bolj veljavno in objektivno oblikovanje preizkusov znanj, spretnosti in veščin in s tem bolj veljavno in objektivno ocenjevanje, ustreznejšo informacijo dijakom, kaj naj bi obvladali za pozitivne ocene, ustreznejšo utemeljitev ocene dijakom in staršem, potem jih je smiselno oblikovati, če pa so oblikovani na naslednji način: da se dijaki »znajo samostojno ustno in pisno izražati na vseh področjih osebnega, družbenega in poklicnega življenja«, da poznajo »vlogo maternega jezika v organih EU, poznajo jezikovne družine v Evropi, poznajo glasoslovna, pravopisna, oblikoslovna in skladenjska pravila jezika in jih znajo uporabljati, poznajo vrste besedil in značilnosti posameznih besedilnih vrst ter se zavedajo vloge slovenščine v svojem osebnem in družbenem življenju.« Na področju književnosti pa se pojavi zapis: »zna brati umetnostno besedilo, razume in komentira eno lirsko ali epsko ali dramsko delo posameznega tematskega sklopa, zna razložiti idejno-tematske prvine in prepozna različne jezikovno-slogovne prvine«.

Uporabnost standardov in načrtov ocenjevanja Ob takih zapisih minimalnih standardov se zastavlja vprašanje, komu ali čemu je namenjen ta zapis, in ali je sploh za karkoli uporaben. Ali omogoča (naredi bolj veljavno, bolj objektivno) učiteljevo ocenjevanje, ali omogoča učitelju boljše utemeljevanje, kaj bo zahteval od dijaka za zadostno oceno, ali omogoča učitelju utemeljevanje zadostne ocene ali pa NMS-ja? Ali omogoča dijakom, da bolje vedo, kaj bodo ocenjevani in jim omogoča boljšo pripravo na ocenjevanje?

Različna pojmovanja– prispevek za delavnice Terminologija (učni sklop, učna tema, učna situacija, ….) Načrtovanje učnih sklopov (učiteljeva avtonomija pri oblikovanju učnih sklopov, kaj preverjamo, kaj ocenjujemo, ali vsak učni sklop ocenjujemo, število ocen, število učnih sklopov, število ocen, itn.) Uporaba taksonomij pri načrtovanju učnih sklopov (primernost posameznih taksonomij za različne programske enote oz. različne vrste znanj, itn.) Opredelitev standardov znanj (kriteriji kot osnova za opredelitev standardov ali kriteriji kot meje za posamezne ocene (%), standardi za vse ocene ali minimalni in optimalni standard, taksonomska struktura standardov, uporabnost standardov, itn.) Preizkusi znanja (načrtovanje učnega sklopa kot osnova določanja standardov, taksonomska raznolikost, razmerja standardov, itn.) Postopek ocenjevanja (rokovnik ocenjevanja, preverjanje in ocenjevanje glede na rokovnik, NMS - kdaj in kako jih popravljati, itn.)