3 ZGRADBA OLESENELE CELIČNE STENE - KSILOGENEZA

Slides:



Advertisements
Παρόμοιες παρουσιάσεις
ΠΡΑΚΤΙΚΗ ΣΤΗΝ ΚΟΙΝΟΤΗΤΑ Πρελορέντζου Μαρία (21128) 8 ος Παιδικός Σταθμός Δήμου Ελληνικού- Αργυρούπολης ( 25η οδός, πλατεία Αγίας Τριάδας )
Advertisements

UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM BIOKEMIJA
Slučajne spremenljivke
Kaj je težje: kilogram bakra ali kilogram železa?
DELO A – delo [ J ] A = F · s F – sila [ N ] s – pot [ m ] J = N · m
UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM BIOKEMIJA
Aromatske spojine Azra Kljajić, 3. e Aromatske spojine Prof. :
Tomaž Pušenjak, G1.B
ΑΠΟΤΕΛΕΣΜΑΤΑ ΕΡΩΤΗΜΑΤΟΛΟΓΙΟΥ
ΔΙΑΘΕΣΗ – ΑΞΙΟΠΟΙΗΣΗ ΤΩΝ ΤΕΛΙΚΩΝ ΕΠΕΞΕΡΓΑΣΜΕΝΩΝ ΕΚΡΟΩΝ ΤΩΝ ΥΓΡΩΝ ΑΠΟΒΛΗΤΩΝ ΧΟΙΡΟΣΤΑΣΙΩΝ & ΒΟΥΣΤΑΣΙΩΝ ΓΑΛΑΚΤΟΠΑΡΑΓΩΓΉΣ (συνέχεια)
Μέτρηση όγκου Εργαστηριακή Άσκηση 1 B′ Γυμνασίου
2.2.1– Μείγματα.
Επίδραση ορμονών στο γλυκογόνο του ήπατος και τη γλυκόζη του αίματος
ΜΕΤΡΗΣΗ ΜΗΚΟΥΣ - ΕΜΒΑΔΟΥ – ΟΓΚΟΥ.
ΕΚΦΕ Ν. Σμύρνης Ιδέες για αξιολόγηση, Ασκήσεις – Προβλήματα – Εργασίες (Φ. Ε. 5) Ηλ. Μαυροματίδης.
«ΗΜΕΡΙΔΑ» Περιφερειακh Ομaδα Δρaσεων Προληψησ (Π. Ο. Δ. Π
Koντά στο τζάκι.
Funkcije proteinov Transport/skladiščenje določenih molekul (ligandov, npr. Hb, Mb) Uravnavanje procesov (DNA-vezavni proteini) Oporna funkcija (strukturni.
Ravni strukture proteinov
Funkcije proteinov Transport/skladiščenje določenih molekul (ligandov, npr. Hb, Mb) Uravnavanje procesov (DNA-vezavni proteini) Oporna funkcija (strukturni.
Prenosni mediji Fizična plast.
ZAKLJUČNI PROCESI V BIOTEHNOLOGIJI
OLIGOSAHARIDI IN POLISAHARIDI
Merjenje brez računalnika
STABILNI IZOTOPI.
Digitalne komunikacije preko (lastnosti in omejitve)
PRAŽIVALI in SPUŽVE.
TOPLOTNA IN ZVOČNA IZOLACIJA
KROŽNICE V PERSPEKTIVI
5. Teorija produkcije Teorija produkcije preučuje razmerja med ___________ (poslovne prvine oziroma proizvodni dejavniki) in _________ (poslovni učinki.
BIOLOŠKA VLOGA PRVIN.
ZGRADBA MOLEKUL ORGANSKIH SPOJIN
Funkcije proteinov Transport/skladiščenje določenih molekul (ligandov, npr. Hb, Mb) Uravnavanje procesov (DNA-vezavni proteini) Oporna funkcija (strukturni.
Mjerenje tlaka Prof. dr. Zoran Valić Katedra za fiziologiju
POŽARNI NAČRT ZA STAVBO S SONČNO ELEKTRARNO
Čvrstih tela i tečnosti
Meteorologija, Klimatologija - Vaje
Toplotno sirenje cvrstih tela i tecnosti
Eritrocitopoeza.
MATERIALI ZA GRADNJO VOZIL MGV
Analiza časovnih vrst Točke preloma Napovedovanje Desezoniranje.
Kako određujemo gustoću
IONIZIRAJOČA SEVANJA Dijakinji : Renata Juko, Anja Salkič 3.d
Vzgon Tomaž Pušenjak, G1.B
TEMELJI RADIOBIOLOGIJE
Γαριπίδης Ιορδάνης Βιολόγος 3ο ΓΕΛ Χαϊδαρίου
Izračun dolžine dneva in čas vzhoda in zahoda tekom leta
OSNOVNI ELEMENTI OPISNE GEOMETRIJE IN OSNOVE PROJICIRANJA
TROUGΔO.
3 ZGRADBA OLESENELE CELIČNE STENE - KSILOGENEZA
Amanda Teršar, Urša Miklavčič 9.A
Klimatologija - Vaje 3. vaja Zračni pritisk.
Elektronika 6. Proboj PN spoja.
KOMUNALNA ENERGETIKA 2014 PRESKUŠANJE DRSNE SPONKE ZA OZEMLJEVANJE VODNIKOV DVOSISTEMSKEGA 110 kV DALJNOVODA Avtorji: Robert Maruša, Jože Voršič, Jože.
Lastnosti elementov Kapacitivnost Upornost Q A U d l U I.
USMERJENI IN ORIENTIRANI PODATKI 5.1. UVOD
Strujanje i zakon održanja energije
Najkrajše poti in Bellman-Fordov algoritem
MODIFIKACIJA DRVETA Hemijska građa drveta kao uzrok pojave bubrenja i utezanja Anizotropija drveta.
OPISNA GEOMETRIJA doc. dr. Domen Kušar.
RADIOAKTIVNOST PTI KEMIJA, 4Ei
Polifazna kola Polifazna kola – skup električnih kola napajanih iz jednog izvora i vezanih pomoću više od dva čvora, kod kojih je svako kolo pod dejstvom.
ŠTIRIKOTNIKI D δ1 c C δ
PRESEKI RAVNIN SKOZI OKROGLA TELESA
PERSPEKTIVNA KOLINEACIJA AFINOST KROŽNIC GEOMETRIJSKEGA TELESA
UVOD Pripremio: Varga Ištvan HEMIJSKO-PREHRAMBENA SREDNJA ŠKOLA ČOKA
SEGREVANJE VODNIKOV V USTALJENEM STANJU dr. Vitodrag Kumperščak
Analiza deponovane energije kosmičkih miona u NaI(Tl) detektoru
4. Direktno i inverzno polarisani PN spoja
Μεταγράφημα παρουσίασης:

3 ZGRADBA OLESENELE CELIČNE STENE - KSILOGENEZA Tvoriva 3 ZGRADBA OLESENELE CELIČNE STENE - KSILOGENEZA Bistveno sestavina lesa so lignificirane celične stene. Njihov delež, celični tip, razporeditev, prisotnost jedrovinskih snovi in vlažnost določajo lastnosti lesa.

3.1 Vaskularni kambij Vaskularni kambij v strogem pomenu sestavljajo le kambijeve inicialke: vretenaste (fuziformne) - zarodnice aksialnih celic (vlakna, aksialni parenhim, trahejni členi) in trakovne - zarodnice trakovnih celic). Z delitvijo kambijeve inicialke nastaneta dve hčerinski celici: ena ostane inicialka, druga pa je materinska celica, bodisi ksilemska ali floemska; ti se lahko še večkrat delita.

Zgradba lesa na mikroskopskem, submikroskopskem in molekularnem nivoju

Tipi lesnih celic, ki nastanejo iz vretenastih fuzifornih in trakovnih inicialk Tipi lesnih (ksilemskih) celic, ki nastanejo iz vretenastih (1) in trakovnih (2) inicialk: 3, osna traheida ranega lesa lesa; 4, osna traheida kasnega lesa; 5, pramenske traheide; 6, osna parenhimska celica; 7, epitelna celica; 8, trakovna parenhimska celico; 9, epitelna celica; 10, trakovna traheida; 11, libvriformsko vlakno; 12, septirano libriformsko vlakno (spodaj) in septirana vlaknastn traheida (zgoraj); 13, vlaknasta traheida; 14, vazicentrična traheida; 15, vaskularne traheide; 16, traheje z enostavno in večterno perforacijo ter izmeničnim, lestvičastim in nasprotnim razporedom intervaskularnih pikenj; 17, Posamezna osna parenhimska celica; 1B, parenhimskim pramen; 19, vretenaste parenhimske celice; 20, epitelna celica; 21, ležeča celica; 22, zidakasta celica; 23, robna (marginalna) pokončna celica.

3.2 Celična plošča in srednja lamela (ML) Zaporedje dogodkov v procesu delitve celice je celični cikel, ki sestoji iz štirih faz: G1, S in G2 in M. Prve tri faze sestavljao intefazo. Mitotska faza (M) sestoji iz mitoze (delitve jedra) in citokineze (delitve citoplazme). V nadaljevanju se omejimo na mitozo (delitev jedra) in predvsem na citokinezo, ko nastane celična plošča - predhodnik srednje lamele (ML) in nove celične stene. Delitev jedra poteka v štirih fazah: profazi, metafazi, anafazi in telofazi. Med interfazo ležijo mikrotubuli tik pod plazemsko membrano (= plazmalemo). V preprofazi, tj. neposredno pred profazo,) mikrotubuli izoblikujejo okrog jedra v ekvatorialni ravnini bodočega mitotskega vretena preprofazni obroč. Med metafazo mikrotubuli zgradijo mitotsko vreteno. Celična plošča nastane s stopitvijo (fuzijo) Golgijevih veziklov (mehurčkov) v osrednjem delu mitotskega vretena. Proces agregiranja veziklov usmerja fragmoplast, ki se izoblikuje v kasni anafazi ali telofazi iz disociiranih vretenskih podenot. Najprej se Golgijevi vezikli, od katerih so nekateri povezani s fuzijskimi cevmi, strnejo v osrednjem delu vretena. Tako nastane omrežje fuzijskih cevi. Vsebina veziklov, pretežno pektini, je predhodnik ali predstopnja (prekurzor) srednje lamele (ML).

3.3 Primarna stena (P) Pod svetlobnim mikroskopom je ni mogoče ločiti od srednje lamele. Zato so ksilotomi uvedli nov izraz v lesno anatomijo: združena srednja lamela, (angl. compound middle lamella, CML), ki obsega pravo srednjo lamelo (ML) in obe sosednji primarni steni. Torej: CML = P+ML+P. Primarna stena je dvofazni kompozit: v močno hidrirani matrici so vklopljene toge celulozne mikrofibrile.   Celuloza (mikrofibrile iz (1- 4)β-D-glukana) Pektini (homogalakturonan, ramnogalakturonan, arabinan, galaktan) Hemiceluloze (ksiloglukan, ksilan, glukomanan, arabinoksilan) Lignin Strukturni proteini (Prolinski protein, PRP , glicinski protein)

3.4 Matrični polimeri Matrico primarne stene sestavljajo pektini (35 %) in hemiceluloze (25 %). Na celulozne mikrofibrile odpade 25 % in na strukturne proteine 1 - 8 %. Pektini so zgradbeno najbolj kompleksni stenski polisaharidi. Ramnogalakturonan je zelo velik in heterogen pektin z osnovno verigo iz α- galakturonske kisline in α-ramnoze. Različno od celuloze, ki tvori mestoma kristalizirane mikrofibrile, so matrični polisaharidi-hemiceluloze veliko manj urejeni in jih pogosto opisujejo kot amorfne. Hemiceluloze in proteini zamrežujejo oz. bočno povezujejo celulozne mikrofibrile, medtem ko pektini tvorijo hidrofilne gele.

3.5 Celulozni mikrofibrile Celuloza je homopolisaharid iz β-D-glukopiranoznih enot vezanih z (1-4)- glikozidno vezjo, torej z vezmi C-O-C na pozicijah C1 in C4. Še krajše jo označimo kot (1-4)β-D-glukan ali (β-1,4-D-glukan. Celuloza ima približno 104 enot in je dolga približno 5 nm. Celulozne molekule so povsem linearne in močno težijo k tvorbi intra- in intermolekularnih vodikovih vezi. Združujejo se v mikrofobrile, v katerih se urejene kristalne regije (kristaliti) menjavajo z manj urejenimi amorfnimi. Nastajajoče mikrofibrile se vgrajujejo v steno, kjer se že nahajajo drugi polisaharidi. Ti se lahko vežejo z mikrofibrilami, lahko pa rastočo mikrofibrilo tudi modificirajo. Pokazalo se je, da se hemiceluloze, kot sta npr. ksiloglukan in ksilan, vežeta na površino celuloze.

Mehanizem nastajanja celične stene (A) situacija:1, celično jedro; 2, endoplazemski retikulum; 3, tranzicijski vezikli; 4, golgijevo telo; 5, golgijevi vezikli; 6, exocitoza; 7, plazenska membrana (plazmalena) in 8, primarna stena. (B) mehanizem nastajanja mikrofibril. Prerez skozi plazensko membrano in primarno steno. V notranjem delu plazmale so »rozete« - terminalni kompleksi, ki vsebujejo več enotcelulozne sintaze, ki priklaplja glukozne molekule, ki jih dobavlja »aktivna« glukoza iz citoplazme. (C) »rozeta«,model sinteze celuloze z »multipodenotnim« kompleksom, ki vsebuje celulozno sintezo. (Č) Shema sinteze in dovajanje matričnih polisaharidov v celično steno. Polisaharidi se encimsko sintetizirajo v Golgijevem aparatu. Golgijevi vezikli jih transportirajo proti plazmaleni, kjer se z eksocitozo prenesejo v celično steno. (D) Shematski diagram glavnih sestavin primarne stene in njihovega razporeda. (E) projekcija verig v celulozi I pravokotno na ravnino a-c. Srednja veriga je nekoliko zamaknjena, vendar je vzporedna z robnima. Prikazane so vodikove vezi. Vsak glukozni ostanek ima dve intramolekulski vodikovi vezi (3-H…O5' in O6…-H-O2) in eno intermolekulsko (O6-H…O3).

3.6 Lignin Lignin učvrščuje in higrofobizira stene specializiranih celic. Ima bistveno vlogo pri strategijah mehanske opore, prevajanja raztopin in zaščite pred boleznimi višjih rastlin. Les iglavcev vsebuje 24 - 33 %, les listavcev zmernega pasu od 19 do 28 % in les tropskih listavcev od 26 do 35 % lignina . Koncentracija lignina je velika srednji lameli (ML) in nizka v sekundarni steni (S). Kljub temu pa je zaradi velike debeline vsaj 70 % vsega lignina prav v sekundarni steni. V kompresijskem lesu je vsebnost lignina močno povečana (35 do 40 %), v tenzijskem lesu listavcev pa zmanjšana (15 do 20 %). Lignifikacija poteka v treh fazah : Ko so se odložile pektinskih snovi in ko je začela nastajati zunanja stena sekundarne stene (S1), se začne lignifikacija celičnih vogalov in srednje lamele (ML). Nadaljnja, (resda) zelo počasna, lignifikacija spremlja odlaganje celuloznih mikrofibril, manana in ksilana v srednjem sloju sekundarne stene (S2). Najbolj intenzivno poteka proces lignifikacije po odložitvi celuloznih mikrofibril v notranjem sloju sekundarne stene (S3).

Stukturni model smrekovega lignina

Modeli povezave celuloze (1), hemiceluloze (2) in lignina (3) v oleseneli celični steni: ( Kerr & Goring, 1975; (b) Fengel 1970 in (c) Fengel & Wegener, 1975: 4, vez med ligninom in hemicelulozo: 5, vodikova vez med celuloznimi molekulami

Tipično vlakno: shematski diagram orientacija celuloznih fibril v primarni (P) in sekundarni steni (S).

ro = mo/vo [kg/m3] R = mo/vmax [kg/m3] 3.8 Gostota lesa Relativna gostota celične stene (rr) je za vse lesove skoraj enaka (1470 do 1530 kg/m3), razlike nastajajo zaradi različnih metod. Gostota lesa variira v zelo širokih mejah: spodnja meja absolutno suhega lesa je med 100 in 130 kg/m3, a zgornja pa med 1200 in 1400 kg/m3.