Orientacija na nebu Gregor Vertačnik Astronomsko društvo Vega Orientacija na nebu Predstavitev za Repatice in komete Gregor Vertačnik Ljubljana, november 2010

Kazalo Vpliv geografske lege na vrtenje neba Ekliptika – kraljestvo planetov, Sonca in Lune Vrtljiva zvezdna karta Kotna razdalja in roke Iskanje objektov s prostimi očmi Glavni vzorci na nebu … Iskanje objektov z daljnogledom in teleskopom

Vpliv geografske lege na vrtenje neba s površja Zemlje v jasni noči opazimo vrtenje neba posledica vrtenja Zemlje v prostoru, ki ga “napenjajo” zvezde velik vpliv opazovališča: os vrtenja na nebesnem tečaju (blizu Severnice) delež vidnega neba od 50 % (tečaj) do 100 % (ekvator) cirkumpolarni objekti “hitrost” vzhajanja/zahajanja objektov

EKVATOR TEČAJ 50° severno Navidezna pot Sonca na nebu ob solsiticijih. Vir slik: http://en.wikipedia.org/wiki/Solstice 50° severno

Ekliptika – kraljestvo planetov, Sonca in Lune večja telesa v Osončju se nahajajo v bližini ekliptike - ravnini na kateri leži Zemljina tirnica ekliptika poteka skozi 13! zodiakalnih ozvezdij in je nagnjena za 23° glede na nebesni ekvator (Zemljina os!) planete, Sonce in Luno vedno iščemo v bližini ekliptike (nagib njihovih ravnin kroženja glede na našo 1°-7°) zgoščena ravnina kroženja omogoča relativno veliko število bližnjih konjunkcij in mrkov

Shema ekliptike in nebesnega ekvatorja – vmesni kot je posledica nagnjenosti Zemljine osi na os kroženja okoli Sonca. Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Ecliptic

Vrtljiva zvezdna karta nepogrešljiv pripomoček astronomov (začetnikov) zvezdna karta je prilagojena glede na geografsko širino (npr. 46° severno) nastavimo dan in uro → videz neba vaja dela mojstra uporabni pri pripravi na opazovanje na karti NI “premičnih” objektov (razen Sonca) Vrtlijva zvezdna karta. Vir: http://www.kvarkadabra.net/index.html?/vesolje/animacije/karta.htm

Kotna razdalja in roke kotna razdalja merilo za medsebojno oddaljenost objektov na nebu kombinacija iztegnjene roke in mižanja na eno oko je zelo uporabna (boljši bi bil seveda kakšen sekstant …) rahlo subjektivna, a praktična mera

Navidezna velikost dlani in prstov pri iztegnjeni roki Navidezna velikost dlani in prstov pri iztegnjeni roki. Vir: http://lyra.colorado.edu/sbo/astroinfo/coords/coordinates.html

Iskanje objektov s prostimi očmi prvi korak pri iskanju nebesnega objekta je določitev njegove vidnosti (ali je objekt nad ali pod obzorjem) z vrtljivo zvezdno karto drugi korak je groba določitev azimuta in višinskega kota pri neizrazitih objektih (npr. M31, Orionova meglica) poiščemo ozvezdje, v katerem se objekt nahaja zvezdno karto zavrtimo tako, da se sklada z orientacijo na nebu objekt poiščemo s pomočjo vzorca svetlejših zvezd v okolici objekta Primer iskanje objekta (M31) s pomočjo ozvezdij. Vir: http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/se_aob.html

Glavni vzorci na nebu … Pot do Severnice prek vsem znanega Velikega voza. Severnica z magnitudo 2,0 še zdaleč ni najsvetlejša zvezda. Vidnost: vse leto. Podlaga karte je iz astronomskega programa Stellarium.

Tipično jesensko nebo, visoko na nebu: Kasiopeja, Andromeda, Perzej Tipično jesensko nebo, visoko na nebu: Kasiopeja, Andromeda, Perzej. Podlaga karte je iz astronomskega programa Stellarium.

Zimski šesterokotnik. Vidnost: jeseni zjutraj, pozimi vso noč, spomladi zvečer. Podlaga karte je iz astronomskega programa Stellarium.

Na pomladnem nebu kraljujejo ozvezdja Lev, Devica in Volar Na pomladnem nebu kraljujejo ozvezdja Lev, Devica in Volar. Podlaga karte je iz astronomskega programa Stellarium.

Poletni trikotnik z Rimsko cesto Poletni trikotnik z Rimsko cesto. Vidnost: skoraj vse leto, najbolje poleti. Podlaga karte je iz astronomskega programa Stellarium.

Iskanje objektov z daljnogledom in teleskopom slika v zornem polju teleskopa: zrcalna pri refraktorjih (leva in desna zamenjani) prezrcaljena čez točko pri reflektorjih (zamenjani leva in desna ter zgoraj in spodaj) pri pogledu skozi teleskop ali daljnogled nikoli ne zajamemo niti majhnega ozvezdja → orientacija možna zgolj z zvezdno karto premer zornega polja (α) je odvisen od navideznega zornega polja okularja (β) in povečave (P), približna formula je takšna: α = β / P

Prikaz 100x povečave – razlika med prostim očesom in teleskopom Prikaz 100x povečave – razlika med prostim očesom in teleskopom. Podlaga slik vzeta iz astronomskega program Stellarium.

do želenega objekta lahko pridemo s pomočjo namišljenih likov med zvezdami (pri tem moramo najprej ugotoviti orientacijo polja, da se sklada z zvezdno karto) pri teleskopih z ekvatorialno nastavitvijo lahko objekte iščemo tudi s pomočjo ekvatorialnih koordinat (ena od osi teleskopa se premika po rektascenziji, druga po deklinaciji) Primer dveh načinov iskanje planetarne meglice M57. Podlaga za sliko je vzeta iz astronomskega programa Stellarium.

Viri in literatura Bojan Kambič. Raziskujmo ozvezdja z daljnogledom 10x50. http://brahms.phy.vanderbilt.edu/a103/info/angdist.shtml http://lyra.colorado.edu/sbo/astroinfo/coords/coordinates.html http://en.wikipedia.org/wiki/Ecliptic http://en.wikipedia.org/wiki/Inclination Stellarium, http://www.stellarium.org/