EKSPERIMENTI DAMA IN CDMS

Slides:



Advertisements
Παρόμοιες παρουσιάσεις
Slučajne spremenljivke
Advertisements

Kaj je težje: kilogram bakra ali kilogram železa?
DELO A – delo [ J ] A = F · s F – sila [ N ] s – pot [ m ] J = N · m
MATEMATIKA S STATISTIKO
Tomaž Pušenjak, G1.B
Περιοδικός Πίνακας Λιόντος Ιωάννης Lio.
Περιοδικός Πίνακας Λιόντος Ιωάννης Lio.
ΣΤΑ 1200 π.Χ. Η Μυκηναϊκή Ελληνική.
ΗΛΕΚΤΡΟΝΙΑΚΗ ΔΟΜΗ ΤΩΝ ΑΤΟΜΩΝ
Κλειστά πλαστικά κανάλια
Prenosni mediji Fizična plast.
MEŠANJE* Hidrodinamska operacija:
Merjenje brez računalnika
Sergeja Slapničar 10. april 2013
Načini prenosa energije
PRAŽIVALI in SPUŽVE.
Two Theories of Bonding
KROŽNICE V PERSPEKTIVI
5. Teorija produkcije Teorija produkcije preučuje razmerja med ___________ (poslovne prvine oziroma proizvodni dejavniki) in _________ (poslovni učinki.
TLAK Ploščina S – ploskev (ploščina) [m2] Manjše enote: 1dm2 = 0,01m2;
Čvrstih tela i tečnosti
Sprehod po poglavjih Elektrostatika Elektrodinamika
Avtomatizacija v prometu
ΕΝΕΡΓΕΙΑ 7s_______ 7p_________ 7d____________ 7f_______________
Vaja: ZRAČNA VLAGA.
Analiza časovnih vrst Točke preloma Napovedovanje Desezoniranje.
Aminokiseline, peptidi, proteini
Kako određujemo gustoću
Vaja: KONVEKCIJA.
IONIZIRAJOČA SEVANJA Dijakinji : Renata Juko, Anja Salkič 3.d
LASTNOSTI PRVIN.
Vzgon Tomaž Pušenjak, G1.B
Izračun dolžine dneva in čas vzhoda in zahoda tekom leta
PRIJENOS TOPLINE Izv. prof. dr. sc. Rajka Jurdana Šepić FIZIKA 1.
Vaje iz predmeta Osnove biokemijskega inženirstva
Pripravil: Andrej Grut Mentor: prof. dr. Janez Stepišnik
Vijetove formule. Rastavljanje kvadratnog trinoma na linearne činioce
Amanda Teršar, Urša Miklavčič 9.A
Ekonomska fakulteta v Ljubljani
JEDNAČINA PRAVE Begzada Kišić.
Klimatologija - Vaje 3. vaja Zračni pritisk.
Rezultati vežbe VII Test sa patuljastim mutantima graška
М.Әуезов атындағы орта мектебі
Elektronika 6. Proboj PN spoja.
KOMUNALNA ENERGETIKA 2014 PRESKUŠANJE DRSNE SPONKE ZA OZEMLJEVANJE VODNIKOV DVOSISTEMSKEGA 110 kV DALJNOVODA Avtorji: Robert Maruša, Jože Voršič, Jože.
jedan zanimljiv zadatak
PONAVLJANJE.
Lastnosti elementov Kapacitivnost Upornost Q A U d l U I.
Strujanje i zakon održanja energije
Električni otpor Električna struja.
OPISNA GEOMETRIJA doc. dr. Domen Kušar.
RADIOAKTIVNOST PTI KEMIJA, 4Ei
FUNKCIJE Topnost kisika v vodi pri tlaku 760 mmHg
Polifazna kola Polifazna kola – skup električnih kola napajanih iz jednog izvora i vezanih pomoću više od dva čvora, kod kojih je svako kolo pod dejstvom.
ŠTIRIKOTNIKI D δ1 c C δ
PERSPEKTIVNA KOLINEACIJA AFINOST KROŽNIC GEOMETRIJSKEGA TELESA
SEGREVANJE VODNIKOV V USTALJENEM STANJU dr. Vitodrag Kumperščak
Analiza deponovane energije kosmičkih miona u NaI(Tl) detektoru
Transformacija vodnog vala
4. Direktno i inverzno polarisani PN spoja
Kvarkovske zvijezde.
10. PLAN POMAKA I METODA SUPERPOZICIJE
Unutarnja energija Matej Vugrinec 7.d.
N. Zorić1*, A. Šantić1, V. Ličina1, D. Gracin1
Pirotehnika MOLIMO oprez
KRITERIJI STABILNOSTI
Kako je Zakej susreo Isusa (Lk 19,1-10)
Онтологи ба сайэнс “Сайэнсийн тэори” Проф. С. Молор-Эрдэнэ Лэкц 4
Kako izmjeriti opseg kruga?
Μεταγράφημα παρουσίασης:

EKSPERIMENTI DAMA IN CDMS 26.11.2008 Gregor Bregar

Meritve kroženja zvezd in plina v galaksijah Meritve rotacijskih hitrosti medzvezdnega plina za galaksijo NGC 6503: temna snov zvezde plin galaksija Radij (kpc) Gostota temne snovi je izračunljiva, njena hitrostna porazdelitev pa ne.

Merjenje trkov delcev temne snovi - Ocena povprečne velikosti hitrosti delcev temne snovi v našem osončju, merjeno glede na galaktični center, je primerljiva s hitrostjo sonca, 200 km/s. Hitrost, s katero trčijo delci v detektor, je do okvirno 200 – 400 km/s. Vpadni tok delcev se zaradi Zemljinega gibanja okoli Sonca modulira:

Zahteve na izmerjeni signal Modulacija se pojavi le pri energijah odbitega jedra do približno 30 keV. Modulacija ima sinusno obliko s periodo 1 leto in tako fazo, da maksimum nastopi okoli 2. junija. Zaščita pred motečimi trki Izvori motečih trkov/ zaščitni ukrepi Kozmični žarki / podzemni detektor Gama žarki in nevtroni iz okolja / moderator in svinčen ščit Naravna radioaktivnost detektorjev in ščitov pred sevanjem / uporaba visoko čistih materialov brez radiokativnih primesi

Predstavitev eksperimenta DAMA/LIBRA (DArk MAtter, Large sodium Iodine Bulk for RAre processes) - Eksperiment poteka v rudniku v Gran Sassu. - Prva ideja eksperimenta DAMA/LIBRA je bila predlagana 1996. Eksperiment zbira podatke od septembra 2003. - Izmerili so ~10000 dogodkov, ki kažejo letno modulacijo. Signal ustreza ustreza zahtevam signala temne snovi. - Jedro eksperimenta je scintilator 250 kg NaI(Tl)=5X5 9.7 kg.

Kratek opis eksperimenta

Rezultati eksperimenta

Rezultati eksperimenta

Rezultati eksperimenta - Celotna ekspozicija je 0.53 tona x leto. Merili so 3.5 let. Število dogodkov pri energijah 2-14 keV je 1 /dan/kg/keV, ko so odstranili dogodke, ki bi lahko imeli običajen izvor. Opazna je modulacija v številu sunkov na enoto časa in energije v intervalu 2-6 keV: Rezultati prilagajanja z vsemi tremi prostimi parametri dajo: A=0.0131±0.0016 cpd/kg/keV, perioda je T=0.998±0.003 leta, t0=144 ± 8 dan, kjer t=0 pomeni 1. januar; 2.6. bi pomenilo t0=152 dan. Število vseh sunkov, ki kažejo periodičnost in se nahajajo nad povprečjem, znaša 10000. Verjetnost, da je modulacija naključna je < 10-3.

Rezultati eksperimenta Podatki za število sunkov na enoto časa in energije brez povprečja, izprojicirano v enoletni cikel pri intervalu energije 2-6 keV: Podatki za interval energije 6-14 kev Opazimo, da je modulacija prisotna le pri nizkih energijah. Eksperiment je zajemal podatke do nekaj MeV. Nikjer ni bila odkrita modulacija.

Izkoristek detektorja za detekcijo nizkoenergijskih fotonov (umerjeno z Am) In posledično trkov temne snovi.

Analiza vseh motenj -Nihanje temperature -Nihanje radioaktivnega ozadja -Nihanje v koncentraciji termičnih in hitrih nevtronov -Nihanje koncentracije radona -Nihanje toka mionov -Nihanje šuma elektronike -Nihanje linearnosti (pri določanju energije delcev) detektorjev -Nihanje izkoristka pri prepoznavanju trka temne snovi

Raziskovalna skupina CDMS Criogenic Dark Matter Search -Soudan – Minnesota US -800 m pod zemljo -Zbiranje podatkov: oktober 2006 – julij 2007. -Detektorska masa: 6 kg -Eksperimentalna strategija: Izločiti vse dogodke, ki niso trki temne snovi. Preostali dogodki pripadajo temni snovi. (Ne gledajo letne modulacije.) -Našli niso nobenega trka temne snovi.

Opis eksperimenta - Detektor meri celo energijo odbitega delca (jedra ali elektrona) – bolometer -- in ionizacijo. - 30 detektorjev: 15 Ge (vsak 150 g) in 15 Si (vsak 100 g), vsak je disk premera 7.6 cm in debeline 1 cm. Temperatura delovanja je 40 mK. - Zunanji ščit: baker, svinec, moderator polietilen.

Opis eksperimenta NUCLEAR RECOIL in ELECTRON RECOIL imata različno razmerje med ionizacijo in celo energijo. Diskriminacija 1:104. Površinski dogodki (electron recoil) iz 10μm plasti so težava  oblika pulza problem reši. Diskriminacija 1:106. UMERJANJE: -gama: 133Ba: 3·106 e- recoilov energij 10 - 100 keV -nevtroni 252Cf: 6·105 nuclerar recoilov (število dogodkov med meritvijo temne snovi: 105) DISKRIMINACIJA TRKOV, KI NISO POSLEDIDA TEMNE SNOVI: -razmerje med ionizacijo in celo izmerjeno energijo -kriterij časovnega parametra -zunanji veto scintilator (za hitre nabite delce)

Analiza izvora napak (motenj) - Radioaktivnost naravno prisotnih kontaminantov (največ 210Pb) – electron recoil (Posledično bi lahko vsem opisanim kriterijem ušlo 0.6 ± 0.5 dogodka iz tega naslova.) Nevtroni zaradi kozmičnih mionov: < 0.1 dogodka (Monte Carlo simulacija) Nevtroni iz jedrskih razpadov (meritve + Monte Carlo): < 0.1 dogodka REZULTAT: NOBENEGA DOGODKA