Slovenska prašičereja 2012 Pregled tržnega položaja KGZS, 29. marec 2012

Stanje v slovenski prašičereji je kritično! Nekoč uspešna panoga, danes ustvarja 10 milijonov evrov izgube letno Bomo zaradi nekritične poslušnosti in slabe presoje padli v še eno odvisnost?

Upad slovenske prašičereje 2003 - 2010

Primerljivi tehnični rezultati I Produktivnost svinj reprodukcija 2009   EU AT DK FI Odstavljeni na svinjo/leto 24,30 22,76 27,45 27,96 Vzrejeni na svinjo/leto 23,70 22,19 26,73 26,68 Prodani na svinjo/leto 23,00 21,70 25,63 25,54 Gnezda na svinjo/leto 2,28 2,27 2,25 2,33 ŽR na svinjo/leto 12,30 11,50 14,19 13,63 Klinja vas 2011 30,5 29,3 25,54 2,33 14,95 vir: BPEX 2010

Primerljivi tehnični rezultati II Produktivnost pitanje 2009   EU AT DK FI Prirasti v vzrejah (g/dan) 423 440 460 430 Konverzija v vzrejah 1,78 1,88 1,70 1,96 Prirast v pitanju (g/dan) 767 776 898 748* Konverzija v pitanju 2,89 2,92 2,66 3,25* Povp.število dni v vzreji 52,90 55,00 52,00 52,50 Povp. število dni v pitanju 116,40 112,76 83,81 107,99 Prašiči/pitovno mesto/leto 3,14 3,01 4,06 3,38 vir: BPEX 2010

Da, do 2007! So primerljivi tudi stroški?

Leta 2007 so proizvodni stroški še primerljivi Razlogi za odmik? stroški krme ostali variabilni str. stroški dela in financ. prikrite pomoči?

Pokritje krma/topla teža Leta 2007 se spremeni nivo cen žit. Prodajne cene ne sledijo stroškom krme!

1,51 1,42 1,39 1,38 1,36 1,32

Krive niso samo finance

Primerljive odkupne cene

Odkupne cene so povsod nižje od proizvodnih stroškov, Odkupne cene so nižje od stroškov Kriza 2007-2011 Odkupne cene so povsod nižje od proizvodnih stroškov, vendar posledice niso enake: eni rastejo, drugi izginjajo!

Odkupne cene so več ali manj enotne Prednosti DK cene mesa na lokalnem trgu dodatek v 2011 - 13 c/kg TT cenejša nabava komponent mokro krmljenje cenejša/boljša genetika razvoj, testi, infrastruktura branžno zastopanje in zaščita cena in dostopnost denarja

Avstrija ščiti domače poreklo AMA = 1,58 €/kg TP Trenutne odkupne cene SLO = 1,58 €/kg AT kmet = 1,85 €/kg TP Kdo doda 0,27 €/kg TP?

Neprimerljive maloprodajne cene

Avstrija – visoke MPC svinjska rebra MPC = 5,99 € MPC = 4,38 € Δ RVC +85% Δ TP +17% DDV 12%: 0,64€ Trgovska marža 20 %: 0,89€ DDV 8,5%: 0,32€ RVC: 1,55 € Trgovska marža 20 %: 0,68€ RVC: 0,84 Vrednostni faktor 1,38 0,80 € Vrednostni faktor 1,38 0,70 € stroški predelave: 0,26€ stroški predelave: 0,26€ topla polovica: 1,85€ topla polovica: 1,58€

Avstrijska tržna veriga zagotavlja domačim rejcem vsaj 0,27 € višje odkupne cene

Vrednostni koef.rebra 0,70 € Vrednostni koef.rebra 0,67 € Danska – še višje razlike v MPC svinjska rebra MPC = 11,40 € Δ MPC+260% Δ RVC +614% MPC = 4,38 € Δ TP - 4,5% DDV 25%: 2,82 € Trgovska marža 20 % 1,52 € RVC 5,16 € DDV 8,5% 0,32 € Trgovska marža 20 %: 0,68 € RVC 0,84 Vrednostni koef.rebra 0,70 € stroški predelave 0,26€ Vrednostni koef.rebra 0,67 € topla polovica 1,58€ stroški predelave 0,26 € topla polovica 1,51€

Visoke MPC na strateških (domačih) trgih omogočajo osvajanje novih trgov z nizkimi VPC?

Slovenija: nizke VPC iz Avstrije stroški predelave: 0,26€ Vrednostni faktor 1,38 0,70 € topla polovica: 1,44€ Slovenija: nizke VPC iz Avstrije svinjska rebra Kdo pokrije razliko 0,41€/kg TP? Δ = 266 % Δ - 22%

Zakaj slovenski trg s svežo svinjino ne deluje?

28 člen Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in sveta Sledljivost & zaščita notranjih trgov 28 člen Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in sveta Izkušnje so pokazale, da je delovanje notranjega trga z živili in krmo lahko ogroženo, kadar ni omogočena sledljivost živil in krme.

8. člen uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in sveta Sledljivost & varstvo interesov potrošnikov 8. člen uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in sveta Varstvo interesov potrošnikov Cilj živilske zakonodaje je varstvo interesov potrošnikov in zagotoviti potrošnikom podlago za obveščeno izbiro v zvezi z živili, ki jih uživajo. Cilj živilske zakonodaje je preprečiti: (a) goljufive ali zavajajoče postopke; (b) ponarejanje živil in (c) vse druge postopke, ki potrošnika lahko zavajajo.

1. člen uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in sveta Naloge uradnega nadzora 1. člen uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in sveta je 30 % samooskrba s svinjino posledica neučinkovitega uradnega nadzora? Podlage v predpisih EU obstajajo! Uradni nadzor mora varovati tudi pravice rejcev! Vsebina in področje uporabe 1. Ta uredba določa splošna pravila za izvajanje uradnega nadzora, da se preveri upoštevanje pravil, s ciljem zlasti……..: (b) jamčiti pošteno ravnanje v trgovini s krmo in živili ter zaščititi interese potrošnikov, vključno z označevanjem živil in krme ter drugimi oblikami obveščanja potrošnikov.

Povzetek - prašičereja dveh hitrosti ljubiteljske in profesionalne reje - obstoj odvisen od prodaje na domu - produktivnost prenizka za konkurenčnost z EU - dosedanje podpore zadoščajo samo za najmanjše (de minimis) - potrebna je podpora za rast in profesionalizacijo - integracija bi lahko pomagala pri nabavi in trženju - potrebne so zaščitne sheme (nadstandard, višja kakovost, tradicionalne reje) - rast ima tudi negativne posledice (prodaja, konkurenčnost, flexibilnost) - pričakovana takojšnja pomoč - pričakovana ureditev trga (spoštovanje predpisov EU)

EU predpisi so, a se ne izvajajo! Povzetek - prašičereja dveh hitrosti samooskrba najnižja v EU (35% in pada) - dve KP zagotavljata 60 % tržnih prašičev - produktivnost primerljiva z EU - dosedanje oblike podpor za KP neustrezne (investicije, de minimis) - zaščite porekla in potrošnikov ni urejena (kdo bo urejal trg?) - odkupna cena prašičev v AT 185 €, v SI 158 €/100 kgTP - MPC svinjine v Avstriji + 37% - avstrijske VPC v Sloveniji - 20% (od kod denar za razliko) - relativni proračunski pomen KP (davki, prispevki, transferji - ca 14 mio. €/leto) - pričakovana takojšnja pomoč - pričakovana ureditev trga (poreklo, sledljivost, nadstandard) EU predpisi so, a se ne izvajajo!