Vaja: KONVEKCIJA.

Slides:



Advertisements
Παρόμοιες παρουσιάσεις
Konvekcija Energijska bilanca tal
Advertisements

ΠΡΩΤΟΒΑΘΜΙΑ ΕΚΠΑΙΔΕΥΣΗ «ΔΙΔΑΚΤΙΚΗ ΜΕΘΟΔΟΛΟΓΙΑ ΣΤΟ ΠΟΔΟΣΦΑΙΡΟ»
Slučajne spremenljivke
Kaj je težje: kilogram bakra ali kilogram železa?
DELO A – delo [ J ] A = F · s F – sila [ N ] s – pot [ m ] J = N · m
Aromatske spojine Azra Kljajić, 3. e Aromatske spojine Prof. :
Tomaž Pušenjak, G1.B
Παιδαγωγικό Τμήμα Δημοτικής Εκπαίδευσης
TO ΣΠΙΤΙ ΜΑΣ.
OPERATIVNI PROGRAM SLOVENIJA - MADŽARSKA
MEŠANJE* Hidrodinamska operacija:
Dolgovalovno sevanje sevanje tal in sevanje atmosfere
Merjenje brez računalnika
PTP – Vježba za 2. kolokvij Odabir vrste i redoslijeda operacija
Skladištenje toplotne energije
Načini prenosa energije
TOPLOTNA IN ZVOČNA IZOLACIJA
KROŽNICE V PERSPEKTIVI
5. Teorija produkcije Teorija produkcije preučuje razmerja med ___________ (poslovne prvine oziroma proizvodni dejavniki) in _________ (poslovni učinki.
ZGRADBE IN POŽAR 1. DEL GORENJE RAZVOJ POŽARA POŽARI V ZGRADBAH VPLIV POŽAROV NA RAZVOJ STAVB ANALIZA POŽAROV OPREDELITEV POJMOV IN IZRAZOV MATERIALI.
Zajemanje in obdelava procesnih veličin
Meteorologija, Klimatologija - Vaje
POŽARNI NAČRT ZA STAVBO S SONČNO ELEKTRARNO
TLAK Ploščina S – ploskev (ploščina) [m2] Manjše enote: 1dm2 = 0,01m2;
Čvrstih tela i tečnosti
Meteorologija, Klimatologija - Vaje
Sprehod po poglavjih Elektrostatika Elektrodinamika
SENZORJI.
VODA U TLU.
VREMENSKI ODZIVI SISTEMA
Avtomatizacija v prometu
Vaja: ZRAČNA VLAGA.
Unutarnja energija i toplina
Analiza časovnih vrst Točke preloma Napovedovanje Desezoniranje.
GEOKEMIJA SEDIMENTNIH KAMNIN
KOMUNALNA ENERGETIKA 2015 IZBIRA USTREZNEGA VODNIKA ZA OZEMLJEVANJE OPLETOV KABLOV NA KONSTRUKCIJI DALJNOVODNEGA STEBRA Avtorji: Robert Maruša, Jože Voršič,
Kako određujemo gustoću
IONIZIRAJOČA SEVANJA Dijakinji : Renata Juko, Anja Salkič 3.d
Masno ravnotežje Zamislimo si kos kamnine s koncentracijo sledne prvine i (nadpis 0 pomeni začetno koncentracijo) in Dimineral/talina = 0 (popolnoma nezdružljiva.
Vzgon Tomaž Pušenjak, G1.B
PRIJENOS TOPLINE Izv. prof. dr. sc. Rajka Jurdana Šepić FIZIKA 1.
Vaje iz predmeta Osnove biokemijskega inženirstva
Pripravil: Andrej Grut Mentor: prof. dr. Janez Stepišnik
Atmosfera, sastav i fizička svojstva
Amanda Teršar, Urša Miklavčič 9.A
Klimatologija - Vaje 3. vaja Zračni pritisk.
Rezultati vežbe VII Test sa patuljastim mutantima graška
KOMUNALNA ENERGETIKA 2014 PRESKUŠANJE DRSNE SPONKE ZA OZEMLJEVANJE VODNIKOV DVOSISTEMSKEGA 110 kV DALJNOVODA Avtorji: Robert Maruša, Jože Voršič, Jože.
PONAVLJANJE.
Elektrika NADALJEVALNI TEČAJ ZA GASILCA
Lastnosti elementov Kapacitivnost Upornost Q A U d l U I.
Izhlapevanje Evaporacija in transpiracija  Evapotranspiracija
Strujanje i zakon održanja energije
PRIJELAZ TOPLINE Šibenik, 2015./2016..
Mjerenje Topline (Zadaci)
Polifazna kola Polifazna kola – skup električnih kola napajanih iz jednog izvora i vezanih pomoću više od dva čvora, kod kojih je svako kolo pod dejstvom.
ŠTIRIKOTNIKI D δ1 c C δ
SEGREVANJE VODNIKOV V USTALJENEM STANJU dr. Vitodrag Kumperščak
Analiza deponovane energije kosmičkih miona u NaI(Tl) detektoru
Kvarkovske zvijezde.
10. PLAN POMAKA I METODA SUPERPOZICIJE
Deset zapovijedi – δεκα λογοι (Izl 34,28 Pnz 10,4)
DISPERZIJA ( raspršenje, rasap )
Unutarnja energija Matej Vugrinec 7.d.
N. Zorić1*, A. Šantić1, V. Ličina1, D. Gracin1
Slapište.
KRITERIJI STABILNOSTI
Kratki elementi opterećeni centričnom tlačnom silom
eksplozivnoj atmosferi
Μεταγράφημα παρουσίασης:

vaja: KONVEKCIJA

Konvekcija delec zraka prenos toplote z gibanjem tekočine – mešanjem. pomemben proces v ATMOSFERI IN OCEANIH delec zraka T T T termična konvekcija

NARAVNA KONVEKCIJA – zaradi razlik v gostoti zraka, ki se pojavljajo ob neenakomernem segrevanju zemeljske površine, ki posredno neenakomerno segreva zrak. Zrak se nad toplimi območji segreva, se zato dviga in s seboj v višino prenaša tudi zaznavno toploto, vlago, onesnaženjem, ... PRISILNA KONVEKCIJA – posledica mehaničnih sil zaradi orografije, pri trenju med posameznimi zračnimi plastmi, ki se gibljejo z različnimi hitrostmi, pri trenju zraka ob zemeljsko površino... (valovanja zraka, prisilni dvigi zraka ob gorskih pregradah in ob frontah, striženje vetra...)

ENERGIJSKA BILANCA TAL - VSOTA vseh energijskih tokov, ki na zemeljsko površino prinašajo toploto (pozitivni členi) oz. odnašajo toploto proč od površja (negativni členi) neto SEVANJE gostota toplotnega toka v tleh (KONDUKCIJA) gostota toka zaznavne toplote v zrak (KONVEKCIJA) gostota toka latentne toplote v zrak (KONVEKCIJA)

+jRN -jRN +jLE -jLE +jA -jA -jG +jG dan noč TLA -jG +jG Tipične smeri in velikosti energijskih tokov na površini tal ob radiacijskem vremenu + - ‘pozitivni členi’ tlem prinašajo enerjijo - - ‘negativni členi’ tlem odnašajo energijo

ZAZNAVNA TOPLOTA – toplejši delec zraka se s pomočjo vrtincev primeša med hladnejši zrak in se ohladi – odda toploto. Obratno velja, če se hladnejši delec zraka primeša med toplejši zrak. Zaznavna toplota je odvisna od temperaturnega gradienta v tekočini, gostote tekočine, njene toplotne kapacitete ter turbulentne difuzivnosti za prenos zaznavne toplote.

GOSTOTA TOKA ZAZNAVNE TOPLOTE gostota zraka pri tleh (kgm-3) specifična toplota zraka pri konstantnem pritisku (1004 Jkg-1K-1) turbulentna difuzivnost zaznavne toplote (m2s-1) vertikalni temperaturni gradient (Km-1)

LATENTNA TOPLOTA – če zaradi ohlajanja oziroma segrevanja delca zraka, ki se pomeša z okolico z drugačno temperaturo, pride do fazne spremembe vode (utekočinjenje oz. izhlapevanje) v zraku, se pri tem sprosti oziroma porabi dodatna energija. Latentna toplota je odvisna od gradienta vlage v tekočini, gostote tekočine, izparilne toplote za vodo ter turbulentne difuzivnosti za prenos latentne toplote.

GOSTOTA TOKA LATENTNE TOPLOTE gostota zraka pri tleh (kgm-3) specifična izparilna toplota vode (Jkg-1) turbulentna difuzivnost latentne toplote (m2s-1) vertikalni gradient specifične vlažnosti (m-1)

BOWENOVO RAZMERJE - JE KVOCIENT MED GOSTOTAMA TOKOV ZAZNAVNE (jA) IN LATENTNE (jLE) TOPLOTE - za oceno B potrebujemo meritvi temperature zraka in delnega parnega pritiska na dveh različnih višinah

Li. specifična izparilna toplota vode je v Li specifična izparilna toplota vode je v temperaturnem območju med 00C in 1000C približno linearna funkcija temperature (T) IZPARILNA TOPLOTA ( , ), potrebna za izparevanje mase vode ( )

Meritve mikroklime v okolici kmetijskih nasadov Bowenovo razmerje/Metoda energijske bilance Bowenovo razmerje (B) nivo 2 jRN - neto sevanje izmerimo z netoradiometri ali ocenimo iz Tzrak in Ttla ter vlage jG - kondukcijo ocenimo na podlagi meritev Ttla(z) ter tipa tal nivo 1 E - izhlapevanje (v mm) L - izparilna toplota za vodo

jRN+ jG + jA + jLE =0 Metode, ki uporabljajo princip energijske bilance za zaščito pred pozebo Nočna energijska bilanca tal jRN+ jG + jA + jLE =0 Dodajanje novih energijskih virov Zmanjševanju energijskih izgub - grelci, oroševanje (dodajanje vode) Prerazporejevanje virov energije ‘zapremo’ t.i. atmosfersko okno, primer so npr. toplejše oblačne noči in hladnejše jasne noči (zadimljanje, tvorba umetne megle...) - mešanje toplejšega zraka iz višjih predelov (helikopterji, ventilatorji) - obdelava tal za povečanje toplotnih tokov iz tal

Grelci zmanjšujejo jLE in so dodaten vir energije Zaščita pred pozebo Grelci zmanjšujejo jLE in so dodaten vir energije Ventilatorji ali uporaba helikopterjev vpliva na turbulenco in mešanje zraka - spremeni se gostota toka jA in jLE.

Sprememba temperaturnega profila zaradi mešanja zraka zgornjih, toplejših in spodnjih, hladnejših plasti z orjaškimi ventilatorji (wind machines)