STANJE VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU V REPUBLIKI SLOVENIJI

Παρουσίαση με θέμα: "STANJE VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU V REPUBLIKI SLOVENIJI"— Μεταγράφημα παρουσίασης:

1 STANJE VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU V REPUBLIKI SLOVENIJI
mag. Lidija Korat Inšpektorat RS za delo Celje,

2 Število aktivnega prebivalstva -primerjava julij 2011 – januar 2012 (Vir: SURS, julij 2011, januar 2012)

3 Aktivno prebivalstvo, % (Vir. SURS, januar 2012)

4 Delovno aktivni v gradbeništvu, delež te dejavnosti v skupni zaposlenosti, v %
Vir: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Gradbeništvo v času krize, Pregledi z vidika trga dela, oktober 2011

5 Število inšpekcijskih nadzorov na področju varnosti in zdravja pri delu 2009 - 2011

6 Razmerje izrednih inšpekcijskih pregledov

7 PRIJAVA PRIČETKA DEL Z AZBESTOM
Ker sodijo dela z azbestom med dela s povečano nevarnostjo, se jih mora 15 dni pred pričetkom dela prijaviti na Inšpektorat RS za delo, skladno s 40. členom ZVZD-1 in 6. členom Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (Ur. list RS, št. 93/05).

8 PRIJAVA PRIČETKA DEL Z AZBESTOM- na podlagi 40. člena ZVZD-1 in 6
PRIJAVA PRIČETKA DEL Z AZBESTOM- na podlagi 40. člena ZVZD-1 in 6. člena Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu PRIJAVA 1. LOKACIJA DELOVIŠČA 2. VRSTI AZBESTA, S KATERIM SE RAVNA ALI JE BIL UPORABLJEN 3. KOLIČINI AZBESTA, S KATERIM SE RAVNA ALI JE BIL UPORABLJEN 4. AKTIVNOSTIH IN POSTOPKIH 5. ŠTEVILU IZPOSTAVLJENIH DELAVCEV 6. PREDVIDENEMU ZAČETKU IN TRAJANJU DEL, 7. SPREJETIH UKREPIH ZA ZMANJŠANJE IZPOSTAVLJENOSTI DELAVCEV AZBESTU

9 http://www. id. gov. si/fileadmin/id. gov
Praktični priročnik o najboljši praksi za preprečevanje ali zmanjševanje tveganj v zvezi z azbestom pri delu, ki je povezano (ali je lahko povezano) z azbestom : za delodajalce, delavce in inšpektorje za delo, z njenimi izvlečki za delodajalce, delavce in inšpektorje za delo

10 ČASOVNI ROKI ZA UREDBO CLP
leto dalje Razvršč.,označevanje in pakiranj po DSD. Če se uporabi CLP za razvrščanje se uporabi tudi za označevanje in pakiranje Razvrščanje po DSD in CLP. Označevanje in pakiranje po CLP. V varnostnem listu razvrstitev po obeh klasifikacijskih sistemih. Snovi Razvrščanje, označevanje in pakiranje v skladu s CLP CLP Razvrščanje, označevanje in pakiranje po DPD. Če se uporabi CLP za razvrščanje, se tudi za označevanje in pakiranje. Zmesi Snovi, ki so bile razvrščene, označene in pakirane po DSD in dane v promet pred , do ni potrebno ponovno označiti in pakirati po CLP. Zmesi, ki so bile razvrščene, označene in pakirane po DPD in dane v promet pred , do ni potrebno ponovno označiti in pakirati po CLP. Opomba: DSD - Direktiva67/548/EGS; DPD - Direktiva 1999/45/ES

11 po 1.12.2010 se snovi označujejo in pakirajo samo v skladu z uredbo CLP
uskladitev programa za usposabljanje delavcev, novo poučevanje delavcev, dopolnitev navodil za varno delo, dopolnitev izjav o varnosti z oceno tveganja, dopolnitev/ uskladitev varnostnih listov

12 IME IZDELKA: ŽVEPLOVA KISLINA NAD 93%
1. Identifikacija snovi / zmesi in družbe/podjetja Identifikator izdelka (Registracijska številka snovi): Žveplova kislina ( ) Ident št: P029165 Pomembne identificirane uporabe snovi ali zmesi in odsvetovane uporabe: Kot posrednik v proizvodnji anorganskih in organskih kemikalij vključno umetnih gnojil, kot procesni posrednik, katalizator, dehidratacijski agent, pH regulator, v procesih površinske obdelave, ekstrakcije, rafinacije, jedkanja, elektrolize, čiščenja plinov, izdelave in predelave akumulatorjev, kot laboratorijska kemikalija, industrijskega čiščenja. Odsvetovane uporabe niso poznane.

13 RAZVRSTITEV SNOVI 2. Ugotovitev nevarnosti
Razvrstitev snovi ali zmesi: (v skladu z Uredbo(ES) št.1272/2008 in Direktivo št.67/548/EGS ali Direktivo št. 1999/45/ES) V skladu z Uredbo št. 1272/2008 Jedko za kožo, kategorija 1A H314: Povzroča hude opekline kože in poškodbe oči. V skladu z Direktivo št. 67/548/EGS: C Jedko R35: povzroča hude opekline

14 RAZVRSTITEV PO OBEH KLASIFIKACIJSKIH SISTEMIH
3. Sestava / podatki o sestavinah 3.1./ 3.2. Snov/Zmes Žveplova kislina, H2SO4 Vsebnost nad 93% H2SO4 preostanek je voda H2O V skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 Kemijsko ime snovi ŽVEPLOVA KISLINA Indeks št EC št CAS št Konc. (ut./vol./mejne konc. %) >93 Stavki o nevarnosti (H) 314 Razred in kategorija nevarnosti Jedko za kožo 1A V skladu z Direktivo 67/548/EGS, (ut./vol./mejne konc. %) Nev.simbol C Opozorila R 35

15

16 Na levi strani “select an item” izberete search annex VI in vpišete CAS npr. za stiren (100-42-5)

17 kliknite na

18

19

20 Delež opravljenih inšpekcijskih nadzorov v posameznih dejavnostih v letu 2011
25,7% 38,9% 13,6 % 12,8% 9,0%

21 Število ukrepov na področju varnosti in zdravja pri delu

22 Primerjava izdanih odločb po ZUP-u
(% glede na št. pregledov) (% glede na št. pregledov) Ureditvene odločbe (36,9%) (36,9%) Prepoved uporabe neustreznih sredstev za delo (2,3%) (2,5%) Prepoved opravljanja delovnega procesa (1,3%) (0,93%) Skupaj odločbe ZUP (40,5%) (40,4%)

23 Število izdanih odločb o prekršku, plačilnih nalogov in kazenskih ovadb od 2009 - 2011 za VZPD
2010 2009 Odločbe o prekršku 170 161 146 Plačilni nalogi 645 751 844 Kazenske ovadbe 21 16 20

24 Delež najpogosteje ugotovljenih kršitev na področju varnosti in zdravja pri delu

25 Dejavnosti, v katerih je bilo ugotovljenih največje število kršitev (število kršitev/100 pregledov)

26 Delež najpogosteje ugotovljenih kršitev glede usposabljanja delavcev za varno delo
Σ < 80%

27 Delež najpogosteje ugotovljenih kršitev glede zagotavljanja zdravstvenega varstva
10% 12% 15 % 70 %

28 Delež najpogosteje ugotovljenih kršitev glede izjave o varnosti z oceno tveganja
7 % 29 % 26 % 18 % 20 %

29 Delež najpogosteje ugotovljenih kršitev glede zagotavljanja in uporabe osebne varovalne opreme

30 NEZGODE PRI DELU V LETU 2011 Skupno število prijavljenih npd . ……… Smrtne ……………………………………….. 25 Težje ……………………………………….. 502 Lažje …………………………………… Kolektivne …….…………………………...… 22 Raziskane: Težje ………………………………………… 128 Smrtne ………………………………………… 20 Kolektivne …….……………………………….. 1 Nevarni pojavi ………………………………… 2

31 NEZGODE PRI DELU Razmerje nezgod pri delu med aktivno moško in žensko populacijo je še vedno 2,8:1

32 NEZGODE PRI DELU, Število nezgod, ki so imele za posledico smrt delavca, Slovenija,

33 NEZGODE PRI DELU Vzroki smrtnih nezgod: - gibajoči deli strojev …..……………………… 3 primeri padec drevesa na delavca (podiranje drevja) primera padec kovinske konstrukcije na delavca …….. 2 primera električni tok …………………………..……... 2 primera zdrs zemljine in zasutje delavca ……….…….. 2 primera nasilje na delovnem mestu …………………... 2 primera prevrnitev viličarja na delavca …………….…. 1 primer zdrs vlečnega goseničarja v gozdu ……….…... 1 primer padec z višine …………………… …….. 1 primer službena pot (prometne nesreče) ……...…….. 3 primeri zastrupitev z nevarno snovjo (vdihavanje) ….. 1 primer

34 NEZGODE PRI DELU, 2010 - 2011 Število zaposlenih Število smrti 2011
1 do 9 (vključno s.p.) 10 12 10 do 49 6 3 50 do 249 250 do 499 več 1 Število nezgod, ki so imele za posledico smrtno poškodbo, glede na število zaposlenih, Slovenija,

35 NEZGODE PRI DELU Starost poškodovanca pri nezgodah, ki so imele za posledico smrt delavca, Slovenija, 2011

36 NEZGODE PRI DELU, Število nezgod pri delu, ki so imele za posledico smrt delavca, glede na dan v tednu, Slovenija,

37 NEZGODE PRI DELU, Število nezgod, ki so imele za posledico smrt delavca, glede na čas nastanka, Slovenija,

38 NEZGODE PRI DELU, Nezgode pri delu, ki so imele za posledico smrt delavca, glede na mesec v letu, Slovenija, 2007 – 2011

39 Nezgode pri delu glede na panogo dejavnosti (število
nezgod na 100 delavcev) – IRSD

40 NEZGODE PRI DELU Število dni od dogodka (nezgode) do prijave na IRSD, v %, Slovenija, 2011

41 HVALA ZA POZORNOST