Ekonomska fakulteta v Ljubljani DRŽAVNE POMOČI Matjaž Koman Ekonomska fakulteta v Ljubljani

Industrijska politika in državne pomoči Industrijska politika je pomembno orodje konkurenčne politike večja konkurenčnost hitrejša konvergenca; Državne pomoči in ostali „protekcionistični ukrepi“ negativno vplivajo na konkurenčnost Državne pomoči so smiselne v kolikor vodijo v učenje in prelivanje znanja (spillower učinki) (Stiglitz in Greenwald, 2014) Po uvedbi enotnega trga in skupne valute v EU podpiranje razvoja malih, inovativnih podjetij s horizontalnimi ukrepi

Sistem državnih pomoči v EU: 2000-2012 v % BDP Milijarde €   Obdobje Skupna pomoč Posebni sektorji Horizontalni cilji EU-27 2000-2007 78,66 25,50 40,99 2008-2012 71,82 10,45 51,37 Države, ki dohitevajo* 20,16 11,42 6,73 16,83 3,67 10,06 Razvite države** 59,17 14.51 34,48 54,98 6,77 41,31 *Države, ki dohitevajo: Portugalska, Španija, Grčija, EU-10, Bolgarija, Romunija in Hrvaška. **Razvite države: Nemčija, Italija, Irska, Francija, VB, Avstrija, Luksemburg, Belgija, Nizozemska, Danska, Finska in Švedska. Vir: Industrial Policy in Retrospective, Častnik Finance. 2014

Državne pomoči v Sloveniji v obdobju 2010-2012 Enota mere 2010 2011 2012 Državne pomoči v mio EUR 446,57 713,39 1.021,82 BDP 35.865,93 35.736,09 35.230,64 Delež državnih pomoči v BDP v % 1,30% 2,00% 2,90% Stroški države 16.692,71 16.546,34 16.125,71 Delež državnih pomoči v stroških države 2,80% 4,31% 6,34% Delavno aktivno prebivalstvo število 835.039 823.967 792.948 Državne pomoči na zaposlenega v EUR 558,74 865,8 1.288,63 Prebivalstvo 2.049.261 2.052.496 2.056.262 Državne pomoči na prebivalca 227,68 347,57 496,93 Državne pomoči brez kriznih ukrepov 432,67 470,01 538,96 Delež državnih pomoči v BDP brez kriznih ukrepov 1,21% 1,32% 1,53% Vir: Ministrstvo za finance

Delež državnih pomoči v BDP v državah EU v letu 2011, v % (brez pomoči namenjene odpravi finančne krize) Slika kaže, da je Slovenija v primerjavi z EU glede deleža vseh državnih pomoči v BDP na zgornji meji. Višja je le Malta. Vir: Ministrstvo za finance

Državne pomoči v EU, ZDA, Kitajski in Avstraliji (2008-2010) % BDP   Avstralija ZDA Kitajska EU Državne pomoči 3,3 2,4 - 0,5 Vir:Industrial Policy in Retrospective, Časnik Finance, 2014

Struktura državne pomoči v Evropi, ZDA, Kitajski in Avstraliji(2008-2010) % BDP   Avstralija ZDA Kitajska EU Infrastruktura 0,8 0,7 5,0 0,25 R&R, inovacije 0,11 1,0 0,02 Izobraževanje (infrastruktura) 1,4 0,6 0,4 0,04 Varstvo okolja 0,48 0,41 IT panoga 3 0,05  - 0,01 Avtomobilska panoga 0,47 0,12 - 0,16 Vir:Industrial Policy in Retrospective, Časnik Finance, 2014

Delež državnih pomoči v Sloveniji v BDP po letih v % Iz slike vidimo, da so se do leta 2007 državne pomoči zmanjševale. V obdobju zadnjih 5 let pa zopet naraščajo, pri čemer je naraščanje predvsem posledica kriznih ukrepov. V kolikor izključimo pomoči, ki so bile namenjene odpravljanju krize, je od leta 2007 dalje pozitiven trend. Vir: Ministrstvo za finance

Spreminjanje deleža državnih pomoči v Sloveniji znotraj posameznih sektorjev Slika nam kaže, da se spreminja tudi struktura pomoči. Zmanšuje se delež pomoči posebnim sektorjem in kmetijstvu ter povečuje delež horizontalne pomoči. V letu 2012 je tako delež posebnim sektorjem znašal 6% vseh pomoči, delež pomoči kmetijstvu pa 9%. V kolikor izključimo krizne ukrepe, sta ta deleža večja (12 in 17%). Torej povečuje se delež horizontalnih ukrepov, ki je v letu 2012 znašal 85% vseh pomoči (vključujoč krizne ukrep) oziroma 71% vseh pomoči. Vir: Ministrstvo za finance

Struktura državne pomoči v Sloveniji v obdobju 2010-2012 Kategorija 2010 2011 2012 V mio EUR Delež v horiz. Vsi ukrepi Brez fin. krize R&D 97,19 32,48% 36,63% 73,44 13,16% 23,34% 80,10 9,21% 20,72% Varstvo okolja 47,35 15,83% 17,84% 69,02 12,37% 21,93% 89,39 10,28% 23,13% MSP 0,83 0,28% 0,31% 1,02 0,18% 0,32% 0,11 0,01% 0,03% Zaposlovanje 17,45 5,83% 6,58% 13,47 2,41% 4,28% 78,82 9,07% 20,39% Usposabljanje 0,62 0,21% 0,23 0,09 0,02% 4,28 0,49% 1,11% Regionalni cilji 84,45 28,22% 31,82% 127,21 22,79% 40,42% 91,28 10,50% 23,62% Razvoj širokop. omrežja 0,00 0,00% 6,90 1,24% 2,19% 24,06 2,77% 6,22% Odpravljanje resne motnje v gospodarstvu 33,89 11,33% 243,37 43,61% 482,86 55,54% Kultura 15,78 5,27% 5,95% 14,02 2,51% 4,45% 10,95 1,26% 2,83 Tvegani kapital 0,64 0,24% 2,04 0,37% 0,65% 2,89 0,33% 0,75% Naravne nesreče 1,04 0,35% 0,39% 7,48 1,34% 2,38% 4,65 0,53% 1,20% Horizontalni cilji 299,26 100,00% 558,07 869,39 Vir: Ministrstvo za finance

Delež državnih pomoči v Sloveniji v BDP po izbranih kategorijah Investicije za R&R so eden ključnih faktorjev konkurenčnosti in trajnostne rasti. Iz slike je razvidno, da so se sredstva za R&R po dajšem padanju v obdobju 2009-2012 občutno povečale. V istem obdobju je razvidna rast pomoči za varstvo okolja. Padec pomoči za MSP pa je odraz ugodnejših pravil, ki jih Slovenija lahko koristi v okviru regionalnih ciljev. Namesto pomoči za MSP so se začele dodeljevati pomoči na podlagi pravil, ki veljajo za regionalne cilje, saj so le te ugodnejše. Vir: Ministrstvo za finance

Distribucija državne pomoči v Sloveniji na osnovi mikro podatkov za obdobje 1998-2012 (vsi subjekti) Slika kaže, da je 71 subjektov dobilo državno pomoč vsako leto v obdobju 1998-2012. Vir: Ministrstvo za finance in lastni izračuni

Sumarne statistike vseh podjetij v vzorcu ter podvzorca podjetij, ki so dobila državno pomoč v Sloveniji v obdobju 1998-2012 Naš celoten vzorec zajema 224,433 opazovanj. Povprečno podjetje je imelo v obdobju med leti 1998 in 2012 zaposlenih 33 ljudi in je ustvarilo 19,768€ dodane vrednosti na zaposlenega. Podjetja, ki so dobila državno pomoč, so bila večja in so v povprečju zaposlovala 91 ljudi ter beležila 21.574€ dodane vrednosti na zaposlenega. V povprečju je državna pomoč v obdobju med leti 1998-2012 znašala 93.046€, mediana pa je bila občutno nižja (4,000€). V času proučevanja se povprečno število zaposlenih ni bistveno spreminjalo in je bilo leta 2012 za 16 odstotkov nižje kot leta 1998. Produktivnost dela pa je naraščala do leta 2009, nato se je zmanjšala in ponovno začela naraščati leta 2012. V letu 2012 je znašala povprečna produktivnost dela 3,31 krat več kot leta 1998 kar pomeni, da se je v povprečju povečevala po stopni 5,7 odstotka na leto. V obdobju med leti 1998 in 2012 je državno pomoč dobilo 31,529 podjetij z več kot 5 zaposlenimi v letu 1998. Skupna pomoč podjetjemv rudarstvu, predelovalni industriji in storitvah je tako znašala več kot 2,933 miljarde € (v stalnih cenah iz leta 1998).Dve tretjini teh subvencij je bilo podeljenih za namen zaposlovanja in usposabljanja Vzorec vključuje vsa podjetja z več kot 5 zaposlenimi, ki delujejo v predelovalni dejavnosti, rudarstvu ter storitvah. Podvzorec vključuje vsa podjetja z več kot 5 zaposlenimi, ki delujejo v predelovalni dejavnosti, rudarstvu ter storitvah in so dobila državno pomoč. Vir: Ministrstvo za finance, AJPES in lastni izračuni

Povprečna višina državne pomoči na podvzorcu podjetij v obdobju 1998-2012, ki so dobila državno pomoč Povprečna višina subvencij je signifikantno pričela naraščati po letu 2007. Podzvorec vključuje vsa podjetja z več kot 5 zaposlenimi, ki delujejo v predelovalni dejavnosti, rudarstvu ter storitvah in so dobila državno pomoč. Vir: Ministrstvo za finance in lastni izračuni

Distribucija državne pomoči v Sloveniji na osnovi mikro podatkov - podvzorec podjetij, ki so dobila državno pomoč Slika kaže, da je 48 subjektov (podjetja z vsaj 5 zaposlenimi, ki delujejo v predelovalni dejavnosti, rudarstvu ter storitvah) dobilao državno pomoč vsako leto v obdobju 1998-2012. Podzvorec vključuje vsa podjetja z več kot 5 zaposlenimi, ki delujejo v predelovalni dejavnosti, rudarstvu ter storitvah in so dobila državno pomoč. Vir: Ministrstvo za finance in lastni izračuni

Porazdelitev državne pomoči v Sloveniji med leti 1998-2012 na podzvorcu podjetij, ki so v obdobju 1998-2012 dobila državno pomoč (25, 50, 75 in 90 centil porazdelitve državnih pomoči) Porazdelitev pomoči zelo neenakomerna. 25 odstotkov podjetij je v proučevanjem obdobju, na primer, dobilo subvencijo nižjo od 1400€ (v stalnih cenah iz leta 2012), 10 odstotkov tistih z najvišjimi subvencijami pa so dobili več kot 107.150€. Če seštejemo vse subvencije na podjetje v obdobju med leti 1998-2012 lahko ugotovimo, da je 90,8 vseh državnih pomoči prejelo 10 odstotkov podjetij, ki so dobila vsaj 3,2 mio €v obdobju 15 let. Polovica podjetij, ki je dobilo subvencijo, ni preseglo 10.151€, kar pomeni, da je 50 odstotkov podjetij dobilo 0,55 odstotka vseh državnih pomoči. Podzvorec vključuje vsa podjetja z več kot 5 zaposlenimi, ki delujejo v predelovalni dejavnosti, rudarstvu ter storitvah in so dobila državno pomoč. Vir: Ministrstvo za finance in lastni izračuni

Porazdelitev državne pomoči v Sloveniji med leti 1998-2012 (podzvorec podjetij, ki so v obdobju 1998-2012 dobila državno pomoč ) zelo neenakomerna 25 odstotkov podjetij je dobilo subvencijo nižjo od 1400€ (v stalnih cenah iz leta 2012), 10 odstotkov tistih z najvišjimi subvencijami pa so dobili več kot 107.150€. Če seštejemo vse subvencije na podjetje v obdobju med leti 1998-2012 lahko ugotovimo, da je 90,8 vseh državnih pomoči prejelo 10 odstotkov podjetij, ki so dobila vsaj 3,2 mio €v obdobju 15 let. Polovica podjetij, ki je dobilo subvencijo, ni preseglo 10.151€, kar pomeni, da je 50 odstotkov podjetij dobilo 0,55 odstotka vseh državnih pomoči. Porazdelitev pomoči zelo neenakomerna. 25 odstotkov podjetij je v proučevanjem obdobju, na primer, dobilo subvencijo nižjo od 1400€ (v stalnih cenah iz leta 2012), 10 odstotkov tistih z najvišjimi subvencijami pa so dobili več kot 107.150€. Če seštejemo vse subvencije na podjetje v obdobju med leti 1998-2012 lahko ugotovimo, da je 90,8 vseh državnih pomoči prejelo 10 odstotkov podjetij, ki so dobila vsaj 3,2 mio €v obdobju 15 let. Polovica podjetij, ki je dobilo subvencijo, ni preseglo 10.151€, kar pomeni, da je 50 odstotkov podjetij dobilo 0,55 odstotka vseh državnih pomoči. Podzvorec vključuje vsa podjetja z več kot 5 zaposlenimi, ki delujejo v predelovalni dejavnosti, rudarstvu ter storitvah in so dobila državno pomoč. Vir: Ministrstvo za finance in lastni izračuni

Model lnVALijt=β1Sjt +β2Ratio_subsidyit + β3HHIjt + β4LOSSit + β5lnTSit + αi + αt + εijt HIPOTEZA: β2>0: državna pomoč pozitivno vplivajo na produktivnost podjetja. pri čemer S predstavlja kontrolne spremenljivke na ravni sektorja, HHIjt je Herfindahl–Hirschmanov indeks in meri konkurenco v panogi. Spremenljivka ratio_subsidy meri delež subvencij glede na prodajo podjetja, velikost podjetja pa kontroliramo s spremenljivko prodaje. S slamnato spremenljivko LOSS kontroliramo finančne težave podjetja (spremenljivka ima vrednost 1, če ima podjetje izgubo).

Preliminarni rezultati: Ocenjeni koeficienti empiričnega modela državne pomoči v Sloveniji za obdobje 1998-2012. Vir: Ministrstvo za finance, AJPES in lastni izračuni

Preliminarni rezultati: Ekonometrična analiza državne pomoči v Sloveniji na osnovi mikro podatkov Kakšen je vpliv državne pomoči na dodano vrednost na zaposlenega? Delež državne pomoči v prihodkih v času t - Delež državne pomoči v prihodkih v času t-1 Logaritem državne pomoči v času t Logaritem državne pomoči v času t-1 Kontrolne spremenljivke Da Kontrolne spremenljivke: HHI, dobiček, velikost, leto, panoga Metode: OLS, FE Čas: 1998-2012, 1998-2002, 2003-2008, 2009-2012 Vir: Ministrstvo za finance, AJPES in lastni izračuni

Kako naprej? Ali sploh še zagotavljati državne pomoči? Če že, v kakšni obliki? sofinaciranje !!!