Ljudska univerza Ptuj EKONOMIJA Simona Lebar Planec, dipl.ekon.

PREGLED VSEBINE 1. Ekonomski problem 2. Gospodarska dejavnost in posameznik 3. Proizvodnja 4. Trg in konkurenca

Z EKONOMIJO SE HOTE ALI NEHOTE UKVARJAMO VSI LJUDJE VPRAŠANJA: Kako optimalno porabiti mesečno plačo? Koliko časa porabiti za delo ali za hobi? Kaj skuhati za večerjo ob delovniku? Ali kupiti večje stanovanje ali porabiti ves denar? Ali se splača rediti v hlevu prašiče? Ali kupimo novo peč za centralno? PRETEŽNO SO TO EKONOMSKI PROBLEMI

EKONOMIJA POZNA ODGOVORE: Zakaj nihče nima vsega in da moramo biti varčni, Zakaj nikoli nimamo dovolj denarja in zakaj moramo vse plačati, Zakaj moramo nenehno izbirati in zakaj več ene dobrine nujno pomenijo manj druge, S katerimi ekonomskimi vprašanji se srečuje vsaka družba in zakaj se v sodobnem gospodarstvu vse zgodi na trgu, Kako je vse v gospodarstvu povezano in kaj ima z vsem tem opraviti ekonomija.

KAJ JE EKONOMIJA? je nauk o gospodarjenju, je zelo praktična veda, saj obravnava stvari, ki se nas v življenju neposredno tičejo in o katerih moramo razmišljati vsak dan, pojem gospodarjenja zajema različne človekove dejavnosti. Vsakdo gospodari v drugačnih okoliščinah in ima na razpolago drugačna sredstva.

KAJ JE EKONOMIJA? Ukvarja se z zadevami, povezanimi s posamezniki, družinami, političnimi in ekonomskimi ukrepi ter poslovnimi odločitvami podjetij, bank, drugih ustanov (bolnišnice…). V ekonomiji preučujemo, kako se vedejo podjetniki, porabniki, varčevalci in investitorji, kako razmišljajo, kaj upoštevajo pri odločanju in kako zaradi teh odločitev deluje gospodarstvo kot celota.

EKONOMSKI PROBLEM Potrošniki (gospodinjstva) in podjetja delujejo v nenehnem neravnotežju med svojimi željami (potrebami) ter omejenimi materialnimi sredstvi, s katerimi lahko te želje potešijo oz. zadovoljijo. Razpoložljiva sredstva moramo zato uporabljati zelo tehtno, preudarno, da bi dosegli kar največ. To neravnotežno razmerje pomeni ekonomski problem.

TEMELJNI EKONOMSKI PROBLEM SREDSTVA : POTREBE (omejena) (neomejene)

EKONOMSKI OSEBKI IMAMO TEMELJNE EKONOMSKE VLOGE GOSPODINJSTVA PODJETJA (potrošniki) (proizvajalci) DRŽAVA (potrošnik in proizvajalec) EKONOMSKI OSEBKI IMAMO TEMELJNE EKONOMSKE VLOGE

Pozamezniki oz. gospodinjstva smo potrošniki, ki z denarnimi dohodki kupujemo dobrine in skušamo zadovoljiti kar največ osebnih potreb. Podjetja so proizvajalci , ki morajo racionalno razporejati proizvodne dejavnike in proizvodne dobrine. Država, v javnih podjetjih proizvaja javne dobrine, hkrati pa so državne ustanove veliki potrošniki

Sredstva uporabljamo najbolj učinkovito, če: - z vloženimi sredstvi dosežemo največji mogoči učinek, - želeni učinek dosežemo s čim manjšo porabo sredstev.

EKONOMSKI PROBLEM IN GOSPODARJENJE Ekonomski problem zaradi katerega moramo vsi ekonomski osebki ravnati kar najbolj racionalno, premišljeno je to, da so sredstva, ki so na voljo za proizvodnjo, potem pa tudi proizvedena količina dobrin, omejena.

DOBRINE PROSTE (NEEKONOMSKE DOBRINE) – sončna svetloba, toplota, zrak. Porabljamo jih lahko neomejeno, nimajo cene in z njimi ni treba gospodariti. Ekonomija se z njimi ne ukvarja. RELATIVNO REDKE (EKONOMSKE) DOBRINE – nahajajo se v omejenih količinah in so predmet gospodarjenja, pomembna je njihova cena, ki jo je treba za te dobrine plačati, da jih lahko dobimo in uporabljamo.

RELATIVNA REDKOST DOBRIN Ko govorimo o omejenosti sredstev oz. dobrin ne gre samo za količino ampak, za razmerje med razpoložljivo količino dobrin in človeškimi potrebami. Kadar je dobrin manj kot znašajo potrebe ljudi gre za ekonomske oz. relativno redke dobrine. Denar ni dobrina, denar omogoča da pridobimo dobrine

RELATIVNA REDKOST DOBRIN Ko so dobrine relativno redke, moramo z njimi gospodariti. To pomeni, da družba mora oblikovati mehanizem, s katerim določa kdo, v kakšnem obsegu in kdaj lahko dobi posamezno ekonomsko dobrino. Relativna redkost dobrin se izraža s ceno dobrine. DOBRINE POTREBE PO DOBRINI

REPRODUKCIJSKI PROCES (proces družbene reprodukcije) Je gospodarski proces, ki proizvaja vse tisto kar ekonomski osebki potrebujejo za zadovoljevanje svojih potreb. Gospodarski proces = družbeni proces (producenti se neposredno ali posredno povezujejo v sistem medsebojne povezanosti , odvisnosti)

Za gospodarjenje so bistvene tri prvine: 1. človeške potrebe, 2. omejenost sredstev za njihovo zadovoljevanje, 3. zavestna dejavnost za zmanjšanje omejenosti sredstev.

ZAKAJ PRAVIMO, DA JE REPRODUKCIJSKI PROCES? Zaradi obnavljanja in širjenja potreb, ko se veča število prebivalcev in se zvišuje življenjska raven, se proces produkcije nenehno obnavlja, po navadi še v večjem, razširjenem obsegu.

V družbenem procesu se usklajujejo odgovori na ekonomska vprašanja družbe: KAJ se bo v družbi produciralo in v KAKŠNIH količinah, KAKO, KDO bo proizvajal dobrine in s kakšnimi sredstvi ter po kakšnem tehnološkem postopku, ZA KOGA bodo dobrine proizvedene.

Pojavijo se v vsaki družbi (v razviti in nerazviti). Ne bi jih bilo, če bi bila sredstva neomejena. VPRAŠANJA Različni družbenoekonomski sistemi jih rešujejo drugače.

TEHNIČNI IN DRUŽBENI VIDIK EKONOMSKIH PROCESOV V DRUŽBI Bistvo procesa gospodarjenja je zadovoljevanje potreb oz. želja ljudi. Potrebe zadovoljujemo z dobrinami ali storitvami. Dobrine so stvarne, lahko jih vidimo, otipamo, merimo… Storitve niso v stvarni obliki, so dejavnost, ki traja nekaj časa in da rezultat (striženje – frizura)

Značilnosti procesa reprodukcije ali procesa materialne reprodukcije Je nenehno obnavljanje produkcije dobrin in storitev, v katerem se porabljajo delo in sredstva. Pomemben je razvoj tehnologije od njene razvitosti odvisno kako in kaj bomo proizvajali.

Značilnosti procesa reprodukcije ali procesa materialne reprodukcije Pomembna je tudi delitev dela - delitev dela med podjetji - delitev dela med delavci - lahko je: nacionalna ali mednarodna. Družbena delitev dela Tehnična delitev dela

PROCES REPRODUKCIJE IMA DVA VIDIKA TEHNIČNI ALI MATERIALNI DRUŽBENI PROCES PROCES

TEHNIČNO ALI MATERIALNI PROCES Gre za preoblikovanje naravnih in drugih proizvedenih predmetov (dela in sredstev) v dobrine in storitve, s katerimi zadovoljujemo potrebe ljudi.

DRUŽBENI PROCES Ljudje vstopajo v določene produkcijske odnose in se človeško delo združuje s proizvajalnimi sredstvi. Med družbenimi odnosi so najpomembnejši lastninski odnosi.

OBLIKE REŠEVANJA EKONOMSKEGA PROBLEMA Rešujemo ga z nenehnim prilagajanjem razpoložljivih sredstev s cilji, ki jih ekonomski osebki želijo doseči, za zadovoljitev družbenih in osebnih potreb. To dejavnost imenujemo: EKONOMSKI KROŽNI TOK

EKONOMSKI SUBJEKTI V EKONOMSKEM KROŽNEM TOKU GOSPODINJSTVA (družine, neprofitne ustanove) PODJETJA (produkcijske enote, industrija, kmetijstvo, rudarstvo…) Neprofitne ustanove so šole, bolnišnice, vrtci, dijaški domovi…

TRG PROIZVODNIH DEJAVNIKOV PODJETJA GOSPODINJSTVA TRG POTROŠNIH DOBRIN materialni tok plačilo za storitve denarni produkcijski f. produkc. faktorjev tok potrošne izdatki potrošn. dobrine za nakup dobrin TRG PROIZVODNIH DEJAVNIKOV PODJETJA (produkcijske enote) GOSPODINJSTVA (potrošne enote) Materialni – stvarni Denarni - monetarni TRG POTROŠNIH DOBRIN

1. Gospodinjstva vlagajo svoj napor, ideje in RAZLAGA SHEME 1. Gospodinjstva vlagajo svoj napor, ideje in čas preko trga proizvodnih dejavnikov, v podjetja. 2. Podjetja s pomočjo proizvodnih dejavnikov proizvajajo dobrine, ki jih prodajajo gospodinjstvom na trgu potrošnih dobrin.

Stvarno gospodarstvo Gospodinjstva ne porabijo vseh dohodkov – varčujejo Podjetja pa morajo investirati v nove obrate – denar si izposodijo ali varčujejo - pojavi se finančni trg (nova shema)

FINANČNI TRG Gospodinjstva ne porabijo vseh svojih dohodkov, ampak tudi varčujejo. Na finančnem trgu ponujajo svoje prihranke, podjetja pa po njih povprašujejo, da lahko investirajo.

TRG KAPITALNIH DOBRIN Je nova oblika trga. Podjetja proizvajajo dve vrsti dobrin Potrošne dobrine Kapitalne dobrine (kup. gospodinjstva) (stroji, gradbeni mat.) kupujejo podjetja za širjenje proizvodnje

Primer: Ameriško računalniško podjetje X se očitno ni mogel izogniti drugemu valu odpuščanj. Kot so sporočili v torek, bodo odpustili še 4000 delavcev, tako da se bodo skupno število ukinjenih delovnih mest letos povzpelo na 8500 delavcev, to pa je približno 12 odstotkov vseh zaposlenih. Kot razlog za omenjeno odločitev v podjetju navajajo poslabšanje gospodarskih razmer. Izvršni direktor podjetja x je pojasnil, da so prisiljeni v obdobju, ko se je povpraševanje po izdelkih občutno zmanjšalo, aktivno ukrepati.

Kakšne bodo posledice? Brezposelni bodo kupovali manj potrošnih dobrin, Zato se bodo zmanjšali tudi zaslužki podjetij, Zmanjševale se bodo plače ali celo odpuščanje delavcev,

KROŽNI TOK SE NE SME PREKINITI- SKRB DRŽAVE Rešitve? Da bi ponovno oživel krožni tok mora: Centralna banka znižati obrestno mero za posojila, zvišati obresti za depozit in s tem spodbuditi povpraševanje. Večje povpraševanje bo omogočilo večjo proizvodnjo in odpiranje novih mest. KROŽNI TOK SE NE SME PREKINITI- SKRB DRŽAVE

2. GOSPODARSKA DEJAVNOST IN POSAMEZNIK CELOTNA GOSPODARSKA DEJAVNOST IZVIRA IZ POTREBE LJUDI! POTREBE SO TISTO, KAR JE ZA LJUDI NAJBOLJ ZNAČILNO.

KAKO SE HIERARHIČNO ZADOVOLJUJEJO POTREBE? ALI SE VSE POTREBE ČLOVEKA ZADOVOLJUJE Z EKONOMSKIMI DOBRINAMI? (NE) Klasifikacija potreb (psiholog, Abraham Maslow) Fiziološke potrebe (hrana, pijača, toplota) Potrebe po varnosti (stanovanje) Potreba po pripadnosti, po ljubezni Potreba po spoštovanju in samospoštovanju Potreba po samouresničevanju (kariera, talent)

GOSPODARSKA DEJAVNOST IN POSAMEZNIK Bistvo potreb je, Poznati moramo da jih čutimo kot sredstvo, s katerim nezadovoljstvo dosežemo ta cilj Pri uporabi sredstev se srečujemo z omejitvami EKONOMSKE POTREBE

EKONOMSKE POTREBE Pri ekonomskih potrebah se srečujemo s problemom relativne redkosti in izbire, kar je bistvo temeljnega ekonomskega problema. Potrebe delimo na: 1) Posameznikove – osebne, individualne potrebe (hrana, obleka, obutev) 2) Družbene (bolnišnice, šole,izobraževanje, zabava, policija, vojska, sodstvo)

EKONOMSKE POTREBE Delimo jih še lahko na: Primarne potrebe (zadovoljevanje teh potreb v večji meri zagotavlja človekov razvoj) – EKSISTENČNE Sekundarne potrebe (so manj nujne – umetniške, znanstvene, verske, politične)

ZNAČILNOSTI POTREB So neomejene, z gospodarskim napredkom se širijo, razvijajo Posamezna potreba se lahko zadovolji, ko porabimo določeno količino neke dobrine Potreba se lahko preusmeri v drugo in jo vsaj deloma zadovoljimo Potrebe so izrazito subjektivne Nekatere potrebe so takšne, da jih lahko zadovoljimo z drugimi (substitutne, ora ali fanta) Nekatere potrebe so takšne, da za njihovo zadovoljitev potrebujemo več dobrin hkrati (komplementarne – avto, bencin) Nekatere potrebe se obnavljajo, druge potrebe so trajne in jih zadovoljujemo konstantno

DOBRINE, PROIZVODI IN BLAGO Dobrina je vsako dosegljivo sredstvo, ki je sposobno zadovoljiti kakšno potrebo. To sposobnost imenujemo koristnost dobrine.

DOBRINE, PROIZVODI IN BLAGO Dobrine moramo predelati, obdelati in dodelati v takšno obliko , v katerih jih navadno uporabljamo. Vanje vložimo delo in sredstva. Proizvedeno dobrino v uporabni obliki pa imenujemo proizvod.

DOBRINE, PROIZVODI IN BLAGO Proizvode proizvajamo za lastno uporabo ali za trg. Kadar je proizvod namenjen prodaji oz. menjavi, govorimo o blagu.

RAZMERJE MED DOBRINO, PROIZVODOM IN BLAGOM DOBRINE PROIZVODI BLAGO

DOBRINE POTROŠNE DOBRINE PRODUKCIJSKE DOBRINE (hrana, oblačila, pohištvo) PRODUKCIJSKE DOBRINE REPRODUKCIJSKE DOBRINE (vgradni in sestavni deli za druge proizvode) INVESTICISIJSKE DOBRINE (dobrine, s pomočjo katerih izdelujemo druge dobrine )

KORISTNOST DOBRINE Koristnost je značilnost dobrine, zaradi katere bi jo posameznik želel kupiti. S svojo koristnostjo dobrina zadovolji določeno potrebo posameznika.

ZAKON PADAJOČE MEJNE KORISTNOSTI Temelji na odvisnosti med koristnostjo, ki jo daje enota neke dobrine in količino te dobrine, s katero lastnik že razpolaga. Ta zakon pravi, da koristnost dodatne enote dobrine z vsako naslednjo enoto pada. To pomeni: čim več neke dobrine imamo, tem manj nam pomeni dodatna enota iste dobrine.

ZAKON PADAJOČE MEJNE KORISTNOSTI Primer: celotna koristnost = nam daje skupno zadovoljstvo ali korist od vseh enot dobrin (TU= seštevek MU) Mejna-marginalna-dodatna korist = gre za prirast koristnosti, ki nam jo daje vsaka dodatna enota. Ker je potreba zadovoljena, se za nadaljnje enote mejna koristnost znižuje. Število čok. piškotov Celotna koristnost (TU) Mejna koristnost (MU) - 1 4 2 7 3 9 10 5

ZAKON PADAJOČE MEJNE KORISTNOSTI Graf: Celotna korist Mejna korist 10 5 4 4 0 količina 0 količina

KORISTNOST DOBRINE IN ODLOČANJE POSAMEZNIKA O NAKUPU Pri nakupu potrošnik primerja, tehta mejno koristnost dobrine s ceno oz. z denarnim zneskom, ki ga mora plačati zanjo. Pri nakupu se mora potrošnik odločati o neki uravnoteženi strukturi nakupa, saj ne kupuje le eno dobrino. Pojavi se problem: potrošnik razpolaga z določenim zneskom denarnih sredstev, ki ga lahko uporabi, kupiti pa mora določene količine različnih dobrin in to tako, da bo dosegel največjo skupno KORIST.

KORISTNOST DOBRINE IN ODLOČANJE POSAMEZNIKA O NAKUPU Potrošnik se pri odločanju srečuje z dvema omejitvama: razpoložljivimi denarnimi sredstvi cenami dobrin

KORISTNOST DOBRINE IN ODLOČANJE POSAMEZNIKA O NAKUPU Ko se potrošnik odloča, mora razmišljati o ceni in koristnosti obenem. Če je neka dobrina trikrat dražja, jo bo kupil le, če mu bo dala trikrat večjo koristnost. Potrošnik ravna v skladu z OPTIMALNO KOŠARICO NAKUPA

KORISTNOST DOBRINE IN ODLOČANJE POSAMEZNIKA O NAKUPU Ekonomski problem: Cena dobrin NAKUP 2. Mejna koristnost dobrin Omejitve: Razpoložljiva denarna sredstva Cilj: Največja skupna koristnost dobrin

PREMICA ALTERNATIVNIH MOŽNOSTI POTROŠNJE- PREMICA CENE Prikazuje nam vse mogoče kombinacije nakupa dveh dobrin ob danem dohodku in danih cenah. dobrina A Dohodek: 120 EUR 3 X . P . R Y 0 6 dobrina B DOBRINA A (40 €) DOBRINA B (20 €) 6 1 4 2 3

PREMICA ALTERNATIVNIH MOŽNOSTI POTROŠNJE- PREMICA CENE Gre za padajočo premico, kar pomeni: Padajoča oblika – kaže nam, da gre za žrtvovanje ene dobrine zaradi nakupa druge. Če želimo povečati nakup ene dobrine, je to mogoče le, če žrtvujemo določeno količino druge dobrine. Žrtvovana količina je oportunitetni (alternativni) strošek. Premica alternativnih zmožnosti kaže temeljni ekonomski problem omejenosti sredstev in nujnost izbire, s tem pa žrtvovanje ene dobrine zaradi nakupa druge.

SPREMEMBE PREMICE CENE Zaradi spremembe dohodka - Povečanje dohodka - zmanjšanje dohodka zaradi dodatne obdavčitve s strani države A A B B

SPREMEMBE PREMICE CENE Zaradi spremembe cen dobrin cena obeh dobrin se poviša za - cena ena dobrine se zniža enak odstotek A A B B

Gospodinjstva in racionalno ravnanje s proračunom V gospodinjstvih vpliva na našo izbiro: različnost potreb članov gospodinjstva glede na starost, spol, zdravstveno stanje, navade, okuse, različni viri dohodka, vedno večje število različnih dobrin, dinamično gospodarstvo (cene se spreminjajo, novi izdelki).

Gospodinjstva in racionalno ravnanje s proračunom Ključna omejitev gospodinjstva je VSOTA RAZPOLOŽLJIVH DENARNIH SREDSTEV. Gospodinjstva ne morejo zadovoljiti vseh potreb, zato morajo sestaviti NAČRT POTROŠNJE.

PROIZVODNJA Proizvodnja je proces, v katerem človek s svojim delom spreminja naravne dobrine tako, da lahko zadovoljijo potrebe.

PROIZVODNJA AVTOMOBILOV Primarne dejavn. Sekundarne Terciarne IZKOP ŽELEZA PROIZVODNJA JEKLA PROIZVODNJA SESTAVNIH DELOV PROIZVODNJA ELEKTRIKE BANKE ZAVAROVALNICE TRANSPORT PROIZVODNJA AVTOMOBILOV PRODAJA AVTOMOBILOV

PROIZVODNJA Proizvodnja je proces ustvarjanja nove vrednosti – proizvodov in storitev. Poteka v primarnih, industrijskih in storitvenih podjetjih.

Proces proizvodnje se nenehno obnavlja, zato govorimo o reprodukciji. PROIZVODNJA je temeljna gospodarska dejavnost, je sredstvo za čim boljše zadovoljevanje potreb. Proces proizvodnje se nenehno obnavlja, zato govorimo o reprodukciji.

V PROIZVODNJO VLAGAMO: PROIZVODNJA V PROIZVODNJO VLAGAMO: PROIZVEDENA SREDSTVA (stroji, orodja, energetski viri, polizdelki…) NARAVNE RESURSE ( rude, nafta, voda…)

FAZE GOSPODARSKEGA PROCESA Celoten gospodarski proces pomeni: proces pridobivanja dobrin in proces zadovoljevanja potreb. Značilnosti gospodarskega procesa: - nenehno se obnavlja, ponavlja, saj enkrat zadovoljevanje potrebe čez čas spet oživijo, zahtevajo nov proces zadovoljevanja, novo porabo dobrin.

FAZE GOSPODARSKEGA PROCESA Obnavljanje procesa Pridobivanje dobrin Potrošnja kot zadovoljevanje potreb Vnovičen občutek nezadovoljstva

FAZE GOSPODARSKEGA PROCESA REPRODUKCIJA ali proces proizvodnje nenehno poteka zaradi naših starih in novih potreb. Proces poteka po logičnem zaporedju faz reprodukcijskega procesa, ki so med seboj povezane v FAZE GOSPODARSKEGA PROCESA:

FAZE GOSPODARSKEGA PROCESA PROIZVODNJA POTROŠNJA RAZDELITEV MENJAVA

FAZE GOSPODARSKEGA PROCESA Značilnosti : Vse štiri faze so med seboj povezane, Produkcija oz. proizvodnja ima primarno vlogo, ker je materialni temelj produkcijskega procesa, saj se od nje vedno znova začenja celoten proces, Vse faze aktivno vplivajo eno na drugo Produkcija in potrošnja sta tesno povezani Poraba daje smisel produkciji, ko se potrebe reproducirajo in s tem spodbujajo novo produkcijo Producenti želijo vplivati na potrošnjo, kupce želijo pritegniti z določenim izdelkom Produkcija in razdelitev sta izrazito povezani fazi, razdelitev je odvisna od produkcije. Menjava je vmesni člen med produkcijo in potrošnjo (pokaže se ali so dobrine našle kupca).

Poznamo dve delitvi proizvodnih dejavnikov: 1. Glede na to, kdo je lastnik (ali poseduje) proizvodnega dejavnika in si s tem prisvaja dohodek: * DELO: storitev delovne sile, umske in fizične sposobnosti * ZEMLJA: renta, ki jo dobijo zemljiški lastniki * KAPITAL : producirana produkcijska sredstva, katerih lastnik je kapitalist in si prisvaja dobiček 2. Glede na njihovo vlogo v proizvodnem procesu (K. Marx): * DELO: premišljena dejavnost človeka, ki je usmerjena k nekemu cilju * PROIZVAJALNA SREDSTVA: * DELOVNA SREDSTVA: - orodja - stroji - objektivni pogoji dela (stavbe) * PREDMETI DELA - na njih človek deluje z delovnimi sredstvi (zemlja, surovine, polizdelki)

DELO IN DELOVNA SILA Delo je zavestna, premišljena uporaba človeških sposobnosti za proizvodnjo bogastva zaradi neke koristi. Brez človeškega dela ni mogoča nobena produkcija. Pri delu razlikujemo tri temeljne sestavine telesna umska moralna Delo je ustvarjalna dejavnost, z njim človek zadovoljuje svojo potrebo po ustvarjanju.

DELO IN DELOVNA SILA Ključni dejavnik dela je ZNANJE Formalna izobrazba in funkcionalna izobrazba vplivata na družbeni gospodarski razvoj Delovni proces moramo organizirati tako, da je delo čim bolj učinkovito, produktivno. obseg proizvodnje - Q Produktivnost dela= ----------------------------- vloženo delo - D

PRODUKTIVNOST DELA Produktivnost nam pove, koliko lahko ljudje (ob dani tehnologiji in organizaciji) proizvedejo v danem času in prostoru. Produktivnost se lahko poveča, če z enakim vloženim delom v enoti časa produciramo večjo količino materialnih dobrin.

Človeku daje narava za proizvodne namene tri vrste sredstev: Je faktor, ki daje poglavitne , primarne sestavine katerikoli proizvodnji. Človeku daje narava za proizvodne namene tri vrste sredstev: zemlja surovine naravne energije Neuničljivost porabljiive nadomestljivost, recikliranje Omejenost neenakomerno porazdeljene bogastvo določene države

KAPITAL Delo z golimi rokami je precej neučinkovito. Razvili so pripravna orodja, s katerimi so si pomagali in z njimi povečali učinkovitost dela. Industrijska revolucija – parni stroj kot pogonski stroj je povečal produktivnost dela. Vse proizvedeno bogastvo, ki ga ne porabimo v končni potrošnji, ampak ga namenimo novi produkciji, imenujemo KAPITAL.

OBRAT KAPITALA OBRAT KAPITALA DENARNI KAPITAL PROIZVODNI KAPITAL BLAGOVNI KAPITAL DENARNI KAPITAL

KAPITAL Delimo v dve obliki: denarna sredstva (vlagamo v nepremičnine ali v dejavnost, ki nam bo dajala dohodek) produkcijska sredstva (z njimi proizvajamo) Problem: kapital kot izkoriščevalski odnos med lastnikom in delavci. Dobiček= presežek nad vloženim v produkcijski proces.

AKUMULACIJA KAPITALA Akumulacija = zbiranje, nabiranje, kopičenje Podjetnik mora del dobička privarčevati, da lahko prihranke akumulira in potem vlaga v širjenje in modernizacijo proizvodnje

AKUMULACIJA KAPITALA Podjetnik akumulira del dobička iz dveh razlogov, zaradi: pritiska konkurence povečanja dobička

Primer: Podjetje Čevelj d.o.o. ima naslednje stroške: - Materialni stroški 200.000 € - Plače 100.000 € - Obraba delovnih sredstev 40.000 € - Celotni prihodki 500.000 € - Dobiček = 500.000 € - 340.000 €= 160.000 € PRIHODKI = 500.000 € STROŠKI = 340.000 € materialni str. amortizacija mezde dobiček

Dobiček pripada podjetju – lastniku podjetja AKUMULACIJA KAPITALA Dobiček pripada podjetju – lastniku podjetja Kaj storiti z dobičkom? POTROŠNJA DOBIČEK AKUMULACIJA/ PRIHRANKI

AKUMULACIJA KAPITALA DOBIČEK KAPITAL akum. potr. KAPITAL akum. potr.

PODJETNIŠTVO IN INOVACIJE Gospodarstvo se razvija in širi zaradi novih inovacij v metodah proizvodnje, v organizaciji, prometu, trgovini, na finančnem področju, spodbujanju delavcev…. IZUMI so novosti v proizvodnji in so rezultat namenskih raziskovanj Kadar izume uporabimo v praktični proizvodnji imenujemo INOVACIJE. Z inovacijami se spreminja tehnika produkcije.

PODJETNIŠTVO IN INOVACIJE Za vnašanje novosti je ključna oseba PODJETNIK. PODJETNK je oseba, ki organizira proizvodnjo, upravlja in prevzema tveganje za poslovanje podjetja. Podjetnik mora biti inovativen. PODJETNIŠTVO je sposobnost, da na temelju ustvarjalnih ekonomske dejavnosti človeka in omejenih proizvodnih faktorjev oblikujemo učinkovito gospodarsko dejavnost.

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA GOSPODARSTVA Ko govorimo o gospodarjenju, o poslovanju produkcijskih enot, imamo v mislih PODJETJA. Podjetja so organizacije, ki kupujejo ali najemajo proizvodne dejavnike in jih uporabijo v proizvodnji.

PROIZVODNI DEJAVNIKI Za proizvodnjo so potrebne hkrati različne sestavine, prvine, ki jim pravimo PROIZVODNI DEJAVNIKI oz. FAKTORJI. S svojim delovanjem pripomorejo k nastanku oz. velikosti proizvoda.

PODJETJE Zaposluje redke proizvodne vire in jih kombinira med seboj, da bi proizvedlo in prodalo ekonomsko dobrino. Ločiti moramo med pojmi FIRMA, OBRAT, PODJETJE.

PODJETJE - vrste Glede na kriterij: Vsebina delovanja : PRIMARNA PROIZVODNJA, SEKUNDARNA PROIZVODNJA (predelava) in TERCIARNA PROIZVODNJA (storitve). Dejavnost: OBRT (industrija), TRGOVINA (maloprodaja, veleprodaja, mednarodna trgovina), STORITVE (promet, turizem, gradbeništvo, bančništvo) Velikost: MIKRO in MAJHNA, SREDNJA in VELIKA Ključni proizvodni dejavnik: DELOVNO INTENZIVNA in KAPITALNO INTENZIVNA Lastnina: PRIVATNA (zasebna: individualna ali skupinska – delniška), JAVNA (državna), ZADRUŽNA (kooperativna) in MEŠANA LASTNINA

CILJI PODJETJA Maksimirati dobiček Dobiček je nagrada podjetniku za uspešno poslovanje. Na začetku poslovanja je cilj podjetja preživetje in utrditev svojega položaja na trgu. Šele nato razmišlja o dobičku. Posebnost so javna podjetja.

DOBIČEK PODJETJA Omejujeta dve skupini omejitev: Tržne omejitve – pomembni so pogoji, cene inputov in outputov Tehnološke omejitve - izbrati mora podjetje tisto proizvodno metodo, ki bo pomenila najnižje stroške večji dobiček

VRSTE PODJETIJ V SODOBNIH TRŽNIH GOSPODARSTVIH SAMOSTOJNI PODJETNIK - podjetje posamezne fizične osebe, ki lahko zaposluje več delavcev - pogosto zlasti v storitveni dejavnosti - lastnik je neomejeno dogovoren za poslovanje - preprosto upravljanje, lastnik sam sprejema vse odločitve DRUŽBA Z NEOOMEJENO ODGOVORNOSTJO - ustanovi jo več fizičnih oseb, ki so vse neomejeno in solidarno odgovorne za obveznosti družbe s svojim celotnim premoženjem - ustanovita jo najmanj dve fizični osebi DRUŽBA Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO - je samostojna pravna oseba - vsak izmed vlagateljev je udeležen z določeno kapitalsko vlogo - družbenik jamči za dolgove in obveznosti družbe le v obsegu vloženega kapitala, ne pa tudi z osebnim premoženjem

VRSTE PODJETIJ V SODOBNIH TRŽNIH GOSPODARSTVIH DELNIŠKA DRUŽBA - velika podjetja, v lasti dveh ali več lastnikov – delničarjev - za vložen kapital se delničarjem izda delnice, ki jim dajejo pravico do lastništva ustreznega dela podjetja - - delničarji so odgovorni le z njihovimi finančnim vložkom - lastnikom se izplačujejo dividende - dividenda je udeležba pri dobičku podjetja, ki pripada lastnikom delnic delniške družbe ZADRUGE (kooperative) - so organizacije, ki imajo nek skupen cilj in kolektivno prevzemanje tveganja oz. si delijo dobiček

VRSTE PODJETIJ V SODOBNIH TRŽNIH GOSPODARSTVIH Ko govorimo o velikosti podjetij uporabljamo različna merila: obseg proizvodnje (letni promet oz. prodaja) število zaposlenih obseg vloženega kapitala Mala (družinska) podjetja – miške Hitro razvijajoča se podjetja – gazele Velika podjetja – sloni, dinozavri

KRITERIJI USPEŠNEGA POSLOVANJA PODJETIJ Temeljno merilo uspešnosti poslovanja podjetja je dobiček. Vsaka enota v produkcijskem procesu mora ravnati racionalno, kar pomeni gospodarno, preudarno..

KRITERIJI USPEŠNEGA POSLOVANJA PODJETIJ Ekonomsko pravilo je, da skuša podjetje načrtovan učinek (dobiček, količina proizvodov,obseg prodaje) doseči s kar najmanjšo porabo proizvodnih dejavnikov. Minimalna poraba dobiček proizv. dejavnikov količina proizvodov obseg prodaje Načrtovan učinek

KRITERIJI USPEŠNEGA POSLOVANJA PODJETIJ Racionalnost produkcije pa zahteva, da vsaka produkcijska enota meri učinkovitost svojega poslovanja in se na podlagi MERIL odloča o nadaljnjem poslovanju. Ta merila so: Produktivnost Ekonomičnost Rentabilnost

MERILA USPEŠNOSTI POSLOVANJA PRODUKTIVNOST Izrazimo kot razmerje med ustvarjenim produktom ter delom, ki ga je bilo potrebno vanj vložiti Produktivnost = obseg proizvodnje (Q) vloženo delo (D) EKONOMIČNOST Izrazimo kot razmerje med vrednostjo produkcije in zanjo potrebnimi stroški (ki so denarno ovrednotena poraba produkcijskih faktorjev). Ekonomičnost = vrednost proizvodnje (Q) stroški (TC)

MERILA USPEŠNOSTI POSLOVANJA RENTABILNOST Ali donosnost poslovanja izrazimo kot razmerje med čistim rezultatom produkcije in zanj potrebno naložbo produkcijskih faktorjev Rentabilnost = čisti rezultat (dobiček) vloženi kapital Profitna mera= čisti rezultat (dobiček) x 100

PROIZVODNJA V DRUŽBI ALTERNATIVNE MOŽNOSTI PROIZVODNJE Pri proizvodnji smo omejeni s količino proizvodnih dejavnikov in učinkovitostjo teh dejavnikov. Problem s katerim se sreča družba z omejenimi proizvodnimi viri, je problem produkcijske izbire: a)Kaj, katere dobrine in v kakšnih količinah bomo producirali s produkcijskimi faktorji b)Kako jih bomo producirali – izbrati moramo najbolj učinkovit način produkcije

ALTERNATIVNE MOŽNOSTI PROIZVODNJE PRIMER: gospodarstvo proizvaja dve vrsti dobrin MASLO IN TOPOVE Alternativne možnosti proizvodnje MASLO (v 1000) TOPOVI A 15 B 1 14 C 2 12 D 3 9 E 4 5 F

KRIVULJA ALTERNATIVNE MOŽNOSTI PROIZVODNJE Graf: topovi 15 K (proizvodnja ni mogoča) G (prod. faktorji niso izkoriščeni) 0 maslo 5 Krivulja prikazuje največje mogoče količine proizvodnje dveh dobrin ob danem obsegu proizvodnih dejavnikov in dani učinkovitosti teh dejavnikov.

KRIVULJO PROIZVODNIH MOŽNOSTI IMENUJEMO TUDI TRANSFORMACIJSKA KRIVULJA (fizična preusmeritev-transformacija)

ALTERNATIVNI (OPORTUNITETNI) STROŠKI Pri vsaki proizvodni izbiri se pojavijo alternativni stroški. Zato je krivulja proizvodnih možnosti padajoča. (Če želimo povečati produkcij ene dobrine, moramo žrtvovati količino druge dobrine (alternativni strošek). Konkavna oblika krivulje - za vsako nadaljnjo enoto ene dobrine, se alternativni strošek povečuje.

Spremenjene proizvodne izbire ob različnih spremembah: Zmanjšanje razpoložljivih proizvodnih dejavnikov (npr. zaradi naravnih nesreč) B 0 A

Povečanje produktivnosti v proizvodnji dobrine O A

Povečana količina in učinkovitost proizvodnih dejavnikov, vendar ne v enaki meri za obe dobrini O A

Enakomerno povečanje razpoložljive količine proizvodnih dejavnikov (npr. razvoj tehnologije) B O A

STROŠKI Za produkcijo določene količine produkta porabimo določeno količino produkcijskih faktorjev. Stroški so v denarju izražena poraba produkcijskih faktorjev. Stroške v podjetju sestavljajo: * nabava surovin, polizdelkov, porabljena energija * najemnina za zemljišča, stavbe * amortizacija za opremo stroje * razne storitve * plače zaposlenih

STROŠKI Če seštejemo vse stroške, ki so nastali pri proizvodnji določene količine v nekem obdobju dobimo CELOTNE ali SKUPNE stroške. Celotne stroške sestavljajo STALNI-FIKSNI in SPREMENLJIVI-VARIABILNI stroški.

STALNI STROŠKI STALNI ali FIKSNI (FS) – so stroški, ki nastajajo tudi takrat, ko podjetje ne proizvaja. Primeri za fiksne stroške v podjetju so predvsem: • amortizacija (obračunana po časovnem načinu), • obresti za izposojen kapital, • najemnine, • stroški kapitala, • zavarovalne premije, • plače nekaterih zaposlenih (npr. vodilnih delavcev).

VARIABILNI STROŠKI SPREMENLJIVI ali VARIABILNI (VS) – so stroški, ki se spreminjajo neposredno v odvisnosti od proizvedenih produktov. To so: materialni (izdelavni) stroški, plače delavcev v proizvodnji, stroški vzdrževanja delovnih sredstev ipd. Z večanjem obsega proizvodnje se povečujejo.

CELOTNI, POVPREČNI IN MEJNI STROŠKI Celotni stroški CS = FS + VS CS Povprečni stroški (PS) = --------- Q Povprečne stroške (PS) dobimo tako, da celotne stroške delimo z obsegom proizvodnje (Q).

CELOTNI, POVPREČNI IN MEJNI STROŠKI V produkciji nas predvsem zanima tudi, za koliko, bi se povečali stroški produkcije dodatne enote produkta, t. j. kakšni so MEJNI STROŠKI, to so tisti stroški, ki jih podjetnik primerja s prodajno ceno. MS = Δ CS = CS n – CSn-1 Primer: celotni stroški proizvodnje dveh enot znaša 250 € in treh enot 300 €. Tretja enota je povzročila 50 € dodatnih stroškov. Mejni stroški so spremenljivi stroški, so prirastek celotnih stroškov, ti pa se povečujejo samo zaradi spremenljivih stroškov.

Primer: Stroški podjetja X d.o.o. (v 1000 kosih in v 1000 evrih) Q FS VS CS PS MS 30 0,0 1 22 52 52,0 2 33 63 31,5 11 3 36 66 22,0 4 41 71 17,8 5 47 77 15,4 6 54 84 14,0 7 93 13,3 9 8 79 109 13,6 16 103 133 14,8 24 10 135 165 16,5 32

Vidimo, da povprečni stroški (PS) niso povsod enaki Vidimo, da povprečni stroški (PS) niso povsod enaki. Sprva so zelo visoki, nato vedno počasneje padajo, ob večjem obsegu proizvodnje pa spet začnejo naraščati. POMNI- Optimalna količina proizvodnje je tam, kjer so povprečni stroški, torej stroški na enoto proizvoda, najmanjši. V našem primeru je to pri količini 7 (tisoč) proizvodov. Spreminjanje stroškov v odvisnosti od količine proizvodnje lahko prikažemo tudi grafično.

Graf : Stalni, spremenljivi, celotni, povprečni in mejni stroški podjetja X d.o.o.

Krivulja stalnih stroškov je vodoravna, saj so ti stroški ves čas enaki in niso odvisni od količine proizvodnje. Spremenljivi stroški naraščajo, sprva počasneje (po padajoči stopnji), nato pa čedalje hitreje (po naraščajoči stopnji). Krivulja celotnih stroškov ima enako obliko kot krivulja spremenljivih stroškov, saj jo dobimo tako, da spremenljivim stroškom pri vsakem obsegu proizvodnje prištejemo enak znesek stalnih stroškov. Mejni stroški so zelo pomembni za analizo optimalne količine proizvodnje, kajti krivulja mejnih stroškov seka krivuljo povprečnih stroškov natančno v točki, kjer so povprečni stroški najmanjši. Iz grafa torej razberemo, da je naša optimalna količina na intervalu med 7 in 8 tisoč proizvodi. Optimalna količina proizvodnje je tam, kjer so povprečni stroški enaki mejnim stroškom.

TOČKA PRELOMA ALI PRAG DONOSNOSTI (RENTABILNOSTI) POSLOVANJA Za uspešnost poslovanja pa niso pomembni samo stroški poslovanja, ampak tudi kako uspešno podjetje prodaja svoje izdelke in koliko pri tem zasluži. S prodajo izdelkov podjetje ustvari prihodke, ki so zmnožek prodane količine in prodajne cene. S prihodki mora podjetje pokriti vse stroške poslovanja in če kaj ostane, ima podjetje pozitiven poslovni izid – dobiček.

TOČKA PRELOMA ALI PRAG DONOSNOSTI (RENTABILNOSTI) POSLOVANJA S pomočjo analize stalnih in spremenljivih stroškov lahko ugotovimo, koliko izdelkov moramo narediti in tudi prodati, da bomo dosegli dobiček. Odgovor tiči predvsem v stalnih stroških. Če so ti visoki, je potrebno veliko enot izdelka, da pokrijemo vse stroške. Pravimo, da je ta količina točka preloma oz. prag donosnosti poslovanja (QPD), saj s prestopom tega praga, vstopimo v take pogoje poslovanja, ki omogočajo doseganje dobička.

V točki preloma s prihodki pokrijemo vse stroške. POMNI V točki preloma s prihodki pokrijemo vse stroške.

TOČKA PRELOMA ALI PRAG DONOSNOSTI (RENTABILNOSTI) POSLOVANJA FS QPD= ------------- PC – VS FS – fiksni stroški PC – cena VS – variabilni stroški

PRIMER V podjetju X d.o.o. pečejo kolačke iz bele moke in kakava. Na proizvodnjo kolačev odpade 1.200 € stalnih stroškov na mesec. Za vsak kolač porabijo 0,70 € spremenljivih stroškov. Kolače pa prodajo po 1,40 €. Koliko kolačev morajo narediti in prodati na mesec, če želijo imeti dobiček? FS = 1.200 € FS VS = 0,7 €/ enoto QPD=-------- PC = 1,4 € PC-VS QPD = ? 1.200 QPD=-------- =1.714 kolačev 1,4-0,7

Stroški so odvisni od tehnologije, ki določa porabo produkcijskih faktorjev in od cene produkcijskih faktorjev.

AMORTIZACIJA Strošek amortizacije je vrednostno izražena poraba oz. izraba sredstva v določenem časovnem obdobju, ki je izračunana na podlagi predpostavke o dolžini časovnega obdobja, v katerem bomo sredstvo uporabljali (npr: pričakovana fizična izraba, pričakovano tehnično staranje, pričakovano ekonomsko staranje, pričakovane zakonske in druge omejitve uporabe, zaradi katerih bo potreben hitrejši odpis), ter podatkov o nabavni vrednosti in vseh ostalih stroških, potrebnih za njegovo usposobitev.

AMORTIZACIJA Zakaj potreba po amortizaciji? Ker se delovna sredstva postopoma obrabljajo! Namen amortiziranja Osnovni namen amortiziranja je zagotoviti denarna sredstva za nabavo oz. zamenjavo delovnih sredstev v enakem obsegu.

PREDMET AMORTIZIRANJA Amortiziramo vsa opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena dolgoročna sredstva. Kaj ne amortiziramo: - zemljišča in druga naravna bogastva, - osnovna sredstva v izgradnji, - sredstva podjetij v stečajnem postopku, - druga sredstva, ki nimajo časovne omejitve porabe, umetnine...

OSNOVNI POJMI Metoda amortiziranja je način razporejanja stroškov delovnega sredstva na poslovne učinke v celotni dobi koristnosti. Amortizacijska osnova (O) je vrednost delovnega sredstva, ki ga moramo amortizirati. Doba koristnosti (N) je ocenjen čas uporabe delovnega sredstva. Znesek amortizacije (Am) je nabavna vrednost sredstva pomnožena z letno amortizacijsko stopnjo. Preostala vrednost je enaka vrednosti, po kateri lahko prodamo delovno sredstvo na trgu po preteku dobe koristnosti.

METODE AMORTIZIRANJA Metodo amortiziranja izberemo glede na predpostavko, kako neko DS izgublja vrednost v času ali z intenzivnostjo uporabe oz. jo prenaša na poslovne učinke. Tri skupine metod amortiziranja: 1. Metode časovnega amortiziranja 2. Metode funkcionalnega amortiziranja 3. Kombinirane metode amortiziranja

LINEARNA METODA ALI METODA ENAKIH LETNIH ZNESKOV Metoda temelji na predpostavki, da delovno sredstvo znotraj svoje dobe koristnosti enakomerno prenaša svojo vrednost na poslovne učinke. Strošek amortizacije je zato vsako leto dobe koristnosti enak.

PRIMER Podjetje je po opravljenih raziskavah, za katere so plačali 5.000 EUR, kupilo nove proizvodne stroje v vrednosti 50.000 EUR. Stroški transporta so znašali 8.000 EUR, montaža strojev pa dodatnih 2.000 EUR. V podjetju so predvideli, da bo doba koristnosti proizvodnih strojev 5 let, uporabili pa bodo linearno metodo amortiziranja. Izračunajte letne zneske amortizacije.

REŠITEV: Amort. osnova (O) = 50.000 € + 8.000 € + 2.000 € = 60.000 € amort. osnova (O) Letni znesek amort. (Am) =---------------------------- ocenjena doba koristnostnosti (n) 60.000 EUR =----------------------= 12.000 EUR (n)=5 let

ALI 100% Amortizacijska stopnja (s) =----------=20% 5 Am = O * s = 60.000 EUR * 20% = =12.000 EUR

SPLOŠNA PRAVILA PRI AMORTIZIRANJU Podjetja se samo odloči za metodo amortiziranja in jo mora dosledno uporabljati. Amortizacijske stopnje za obračunavanje amortizacije v poslovnih knjigah niso predpisane, so pa predpisane pri poročanju za davčne namene. Amortizacija se obračunava za vsako delovno sredstvo posebej, skupinsko se obračunava le drobni inventar. Amortiziranje se začne prvi dan naslednjega meseca po tem, ko se je začelo delovno sredstvo uporabljati.

KALKULACIJA - IZRAČUN LASTNE (STROŠKOVNE) CENE Kalkulacija je računski postopek, ki nam omogoča ugotoviti ceno posameznega proizvoda ali storitve = izračun lastne (stroškovne) cene. Kalkulacija nam omogoča: - ugotavljanje lastne cene (LC) proizvodov, ki je osnova za oblikovanje prodajnih cen - ugotavljanje finančnega rezultata določene proizvodnje, - primerjavo stroškov ter je pomembna z vidika planiranja in nadzora stroškov ter poslovnega izida, - oblikovati tehnološke in delovne normative ter pomaga pri izbiri med različnimi možnimi poslovnimi odločitvami.

Struktura prodajne cene 1. Neposredni materialni stroški (predmeti dela- izdelavni materiali) 2. Neposredni stroški dela (osebni dohodki delavcev) 3. Neposredna amortizacija________________________ = SKUPNI NEPOSREDNI STROŠKI + 4. Posredni stroški izdelave (obratna režija) 5. Posredni stroški nabave, uprave in prodaje__________ = LASTNA CENA 6. Dobiček na enoto______________________________ = PRODAJNA CENA 7. DAVEK NA DODANO VREDNOST (DDV)______________ = PRODAJNA CENA Z DAVKOM NA DODANO VREDNOST

TRG IN KONKURENCA Trg je prostor, kjer se srečujejo ponudniki in povpraševalci, da po določeni ceni prodajo oziroma kupijo določeno količino blaga, proizvodov in storitev. Trgi niso samo tržnice, Ti se lahko vzpostavljajo po telefonu, telefaksu, elektronski pošti, internetu.

TRG IN KONKURENCA Prodajo in nakup je mogoče opraviti le, če se prodajalci in kupci sporazumejo o ceni in količini blaga. Cena se oblikuje na podlagi ponudbe in povpraševanja in je rezultat konkurence med ponudniki in med kupci. Njihove odločitve so prostovoljne in samostojne, brez kakršnihkoli zunanjih pritiskov.

POVPRAŠEVANJE Povpraševanje po neki dobrini, kaže kakšne količine dobrine so kupci pripravljeni kupiti ob določeni ravni cen v določenem časovnem obdobju. Na odločitve kupca pri nakupu vplivajo: - cena dobrine, - subjektivni dejavniki, - učinek realnega dohodka, - učinek substitucije.

KRIVULJA POVPRAŠEVANJA CENA 10 8 6 4 2 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 KOLIČINA

PONUDBA Vsa podjetja, posamezniki in drugi ekonomski subjekti, ki ponujajo določen proizvod ali storitev na trgu po različnih cenah, sestavljajo tržno ponudbo. Ponudniki blaga so lahko proizvajalci, trgovci in drugi posredniki. Če je na trgu en sam ponudnik, ki prodaja določeno vrsto in količino blaga po neki ceni govorimo o individualni ponudbi. Vsota individualnih ponudb tega blaga po različnih cenah pa predstavlja tržno ponudbo.

PONUDBA Značilnost tržne ponudbe je v tem, da so prodajalci pripravljeni ponuditi trgu več blaga ali storitev, če se jim cena poveča in obratno, če se zniža, so pri ostalih nespremenjenih okoliščinah pripravljeni ponuditi trgu manjše količine blaga.

KRIVULJA PONUDBE CENA 10 8 6 4 2 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 KOLIČINA

KONKURENCA Konkurenca zagotavlja učinkovitost uporabo relativno redkih dobrin. Konkurenca ja lahko cenovna ali necenovna. Odvisna je od števila kupcev in prodajalcev, raznolikosti blaga, možnosti vstopa novih ponudnikov in racionalnosti tržnih osebkov. Na popolno konkurenčnem trgu je zelo močna cenovna konkurenca, ki se vsak hip lahko še zaostri zaradi vstopa novih podjetij.

KONKURENCA Na stopnjo konkurence vpliva: število kupcev in prodajalcev, istovrstno ali raznoliko blago, preseljevanje proizvodnih dejavnikov, obveščenost kupcev in prodajalcev.

Monopolistična konkurenca POPOLNA KONKURENCA NEPOPOLNA KONKURENCA Monopolistična konkurenca Oligopol Čisti monopol

VPRAŠANJA ZA PONAVLJANJE Kaj je ekonomija in opredelite pojem ekonomski problem! Katere dobrine so proste in katere ekonomske? Opredelite pojem relativna redkost dobrin in jo prikažite s sliko! Opredelite pojem reprodukcijski proces in naštejete katere so bistvene sestavine gospodarjenje! Katera so tri temeljna ekonomska vprašanja in kaj pomenijo? Opišite in narišite ekonomski križni tok! Zakaj moramo v ekonomski krožni tok vključiti še finančni trg in trg kapitalnih dobrin in narišite shemo! Opišite ekonomske potrebe in katere vrste potreb razlikujemo? Kaj so dobrine in kako jih razvrstimo? V čem je razlika med pojmi dobrina, proizvod in blago? Kaj pomeni koristnost dobrine? Navedite in temeljite zakon padajoče mejne koristi!

VPRAŠANJA ZA PONAVLJANJE 13. Opišite premico cene in jo ponazorite z grafom! 14. Pojasnite različne možne premike premice cene! 15. Kaj je proizvodnja in kaj vlagamo vanjo, da dobimo proizvode? 16. Naštejete faze gospodarskega procesa in jih pojasnite! 17. Opredelite proizvodne dejavnike (Marx)! 18. Opredelite pojem kapital in akumulacija kapitala! 19. Kateri so glavni cilji podjetja in opišite vsaj tri vrste podjetij v sodobnem tržnem gospodarstvu? 20. Naštejte in opišite merila uspešnosti poslovanja podjetja? 21. Kaj je vsebina transformacijske krivulje. Pojasnite zakaj je padajoča krivulja in zakaj je konkavna krivulja. 22. Opredelite kaj so stroški! 23. Kateri so fiksni in kateri variabilni stroški? 24. Kaj je amortizacija? 25. Kaj je kalkulacija in kaj nam kalkulacija omogoča? 26. Opredelite pojem trg, povpraševanje in ponudba (graf)

Hvala in veliko uspeha na izpitu!