Izdelali: Rebeka in Neja GLASBA Izdelali: Rebeka in Neja

KAJ JE GLASBA Glásba ali múzika (grško μουσική τέχνη (mousike techne) - umetnost muz) je pojem, ki ga lahko razlagamo na več načinov. Pogosto je označen kot umetnost, oblika zabave ali nasprotje govora oziroma hrupa. V grobem poznamo tri skupine definicij glasbe: prva označuje glasbo kot od okolja neodvisno, na primer »urejeno in oblikovano zaporedje tonov, zvenov in šumov«, druga kot pojem, odvisen od družbenega dojemanja nje same, tretja pa kot platonični ideal, ki ne izvira iz specifičnih dejavnikov, ampak iz višje resnice.

Glasbo ustvarjajo skladatelji, poustvarjajo pa glasbeniki Glasbo ustvarjajo skladatelji, poustvarjajo pa glasbeniki. Ti jo izvabljajo iz glasbil, ustvarjajo z lastnim glasom ali pa glasbo elektronska glasbila proizvajajo glede na postavljena pravila. Glasba lahko nastane tudi kot mešanje obstoječih glasbenih del, kot to počnejo DJ-ji in elektronski umetniki z raznimi vzorčevalniki (samplerji)

Glasba se po nekaterih definicijah od nekega naključnega zaporedja not loči po svoji premišljenosti: note so ritmično razporejene in urejene v melodijo, ki je podprta s harmonijami. Praviloma je všečna človeškemu ušesu. Zaradi širokih možnosti dojemanja glasbe jo lahko preučujemo na veliko načinov: s študijem akustike, glasbene teorije, učenjem instrumenta oz. solopetja, muzikologije, etnomuzikologije ali glasbene zgodovine.

GLASBENIK ČUTI MATEMATIKO, MATEMATIK RAZUME GLASBO…

MATEMATIKA + GLASBA = ? ITERVALI: Prima meri 0 tonov Sekunda: mala- 0,5 tona ; velika- en ton ; zmanjšana = prima ; zvečana = mala terca Terca: mala- 1 ton in 0,5 ; velika-2 tona in 0,5 Kvarta: čista = 2 tona in 0,5 ; zvečana = 3 tone Kvinta: velika = 3 tone in pol 0,5 ; mala= 3 tone in 0,5 Seksta: velika= 4 tone in 0,5 ; mala=4 tone Septima: velika= 5 tonov in 0,5 ; mala= 5 tonov Oktava: čista= 6 tonov

PITAGORA IN GLASBA Kaj je igranje na klavir ali kitaro? Poenostavljeno bi lahko v obeh primerih rekli, da gre za ritmično udarjanje po skrbno uglašenih strunah. In kako so uglašene strune? Skozi zgodovino se je uglasitev spreminjala. Prvotno so uporabljali čisto uglasitev, do katere so prišli s posluhom. Pitagora je precej kasneje podal prvi matematični zapis lestvice. Od Pitagore naprej se je glasbena uglasitev razvijala s pomočjo matematike. Danes uporabljamo enako temperirano lestvico, pri kateri so vsi poltoni enaki.

Legenda pravi, da je Pitagora dobil navdih za svoje raziskovanje glasbene lestvice, ko je nekega lepega dne šel mimo kovačnice. Slišal je, da različno težka kovala različno zvenijo in da tista, katerih teža je v enostavnem razmerju, zvenijo ubrano. Začel je raziskovati v tej smeri, najprej s struno, nato je dognanja posplošil še na druga glasbila. Tako je prišel do prve matematično podane glasbene lestvice.

S struno je začel, ker je igral liro (predhodnica harfe) S struno je začel, ker je igral liro (predhodnica harfe). Ugotovil je, da dve struni zvenita ubrano, če sta njuni dolžini v razmerju 1:2, pri čemer zazveni oktava, 2:3, pri čemer zazveni kvinta, ter 3:4, pri čemer zazveni kvarta. Na več kot štiri dele strune ni delil. Lestvico je sestavil s kvintnimi skoki, in sicer za en navzdol in pet navzgor, ker je tako dobil vse ubrane intervale.

KONEC