2. VAJA – sile ob dotiku in na daljavo O SILAH Opis sile. 1. VAJA – Učinki sil Pol lista papirja oblikuj v žogico in igraj namizni nogomet z geotrikotnikom. Opazovano telo je žogica, opazuj kakšne vse sile delujejo na žogico. Da se telo začne gibati, spremeni smer gibanja, ustavi gibanje, spremeni hitrost ali pa spremeni obliko, mora nanj vplivati s silo kako drugo telo. 2. VAJA – sile ob dotiku in na daljavo – Ali lahko premikaš žebljičke z magnetno palico ne da bi se jih dotikal? – Ali lahko z naelektreno slamico premikaš papirčke ne da bi se jih dotikal? – Opiši še en primer delovanja sil na daljavo.

Sile lahko delujejo ob dotiku ali na daljavo. Sil, ki delujejo ob dotiku je veliko: sila roke, noge, sila zidu, sila kladiva . . . Sile na daljavo pa so: električne sile magnetne sile privlačna sila Zemlje ZAPOMNI SI: Sile povzročajo spremembo pri gibanju telesa in spremembo oblike telesa. Nekatere sile delujejo ob dotiku, druge pa na daljavo. Na daljavo delujejo privlačna sila Zemlje, električne in magnetne sile.

Merjenje sil Za merjenje sil so primerna prožna telesa: elastika vzmet frača šiba Silo označimo z veliko črko F. Priprava za merjenje sil je silomer ali vzmetna tehtnica Enota za merjejenje sil je 1N ( newton) izg. njutn Definicija: 1N je sila s katero Zemlja privlači 100g utež

3. VAJA - Hookov zakon Navodilo: S pomočjo uteži umeri vzmet. Pripomočke izberi sam, podatke zapiši v tabelo in nariši ustrezen graf! Pripomočki: Potek: Graf: Tabela: sila (N ) raztezek (cm) sila (N) Zaključek: raztezek (cm) Hookov zakon: sila, ki deluje na vzmeti in raztezek vzmeti se enakomerno povečujeta, pravimo, da sta sila in raztezek premo sorazmerna.

Teža Težaje sila, ki deluje na daljavo. To je sila, s katero Zemlja privlači vsa nebesna telesa. Imenujemo jo tudi gravitacijska sila. Težo označimo s črko in indeksom Fg. Merimo pa jo enako kot ostale sile v newtnih. Fg – sila teže [ N ] Prostor okoli Zemlje, v katerem deluje sila teže, imenujemo težnostno ali gravitacijsko polje Zemlje. Telo z 2x, 3x .. večjo maso ima 2x, 3x, .. večjo težo na istem mestu na Zemlji.

Privlačnost deluje med vsemi telesi, ki imajo maso Privlačnost deluje med vsemi telesi, ki imajo maso. Zaradi privlačnosti ali gravitacije, kroži Luna okoli Zemlje, planeti okoli našega Sonca, vrtijo se zvezde v naši galaksiji… Kolikšna je teža 10 kg na različnih nebesnih telesih najdemo v preglednici. Nebesno telo masa (kg) teža (N) Zemlja 10 100 Luna 16 Mars 40 Jupiter 260 Sonce 2800

oceni maso telesa stehtaj maso telesa določi težo telesa (N) V tabeli imamo zapisano s kolikšno silo privlači Zemlja različne mase snovi. masa (kg) teža (N) 1 10 5 50 0,1 2,5 25 oceni maso telesa stehtaj maso telesa določi težo telesa (N) jabolko kvader kamen tlakovec moka človek ZAPOMNI SI: Oznaka za sile je F, enota za merjenje sil pa je N (newton ). Dve sili sta enaki, kadar povzročata enako spremembo na telesu. 1N je sila s katero Zemlja privlači 100g-sko utež. Priprava za merjenje sil je vzmetna tehtnica ali silomer. Gravitacijska sila ali teža je sila na daljavo, ki privlači vsa telesa v njeni okolici.

RISANJE SIL Sila je natančno določena, kadar poznamo njeno velikost, smer in prijemališče. Količine, pri katerih je poleg velikosti pomembna tudi smer, imenujemo vektorske količine. Ponazarjamo jih z usmerjenimi daljicami ali vektorji. Simbol zanje je ⇀ smer delovanja sile velikost sile prijemališče sile Prijemališče sile je lahko: točka ( s svinčnikom pišem po listu papirja ), ploskev ( knjiga leži na mizi ), prostor (z magnetom dvigujemo železne predmete ). Prostorsko delujejo vse sile, ki delujejo na daljavo: magnetne, težnost in električne sile.

PRIMER: S stropa visi luč z maso 2kg. Nariši težo luči. Ko rišemo sile kot vektorje, nam dolžina daljice pomeni velikost sile. Zato moramo za vsak primer posebej določiti merilo, podobno kot pri geografiji rišemo zemljevide v merilu. PRIMER: S stropa visi luč z maso 2kg. Nariši težo luči. m = 2 kg Fg = 20N merilo: 1cm – 10N Fg PRIMER: V roki držiš jabolko, določi in nariši vse sile, ki delujejo na jabolko

RAVNOVESJE SIL – 1. NEWTONOV ZAKON Na silomer obesimo utež. Utež najprej zaniha nato, pa se umiri in merilo pokaže 2N. Vprašamo se katere sile delujejo na utež, kakšna je njihova velikost, smer in kolikšna je rezultanta sil. Na utež delujeta dve sili: privlačna sila Zemlje in sila silomera. Silomer kaže 2N, kar pomeni, da je teža uteži 2N, s tako silo pa mora tudi silomer vleči utež navzgor. Rezultanta teh dveh nasprotno usmerjenih sil je 0. Utež miruje. Če sili ne bi bili nasprotno enaki, bi bila njuna vsota različna od nič in telo bi se gibalo v smeri rezultante obeh sil.

Telo miruje, ker je vsota obeh sil, ki delujeta nanjo enaka nič. PRIMER: Na mizi stoji vaza z maso 1,5kg. Katere sile delujejo nanjo in kolikšna je vsota sil? m= Fg= Fmize = Fg = Fm Fg + Fm = 0 Fm Telo miruje, ker je vsota obeh sil, ki delujeta nanjo enaka nič. Fg Ali je lahko vsota sil enaka nič tudi pri gibajočem telesu ? PRIMER: Sanke vlečemo po snegu tako, da se gibljejo enakomerno. Katere sile delujejo na sanke in kolikšna je rezultanta sil nanje? Na sanke delujejo: sila teže Fg in sila podlage Fp. Vsota teh dveh sil je enaka nič. Na sani deluje še sila vrvice Fv, ki vleče sanke naprej. Gibanje pa zavira sila trenja Ftr, ki pa je nasprotno enaka sili vrvice. Tudi vsota teh dveh sil je enaka nič, saj bi se sicer sanke gibale vedno hitreje. Fp Ftr Fv Fg ZAPOMNI SI: Če je vsota vseh sil, ki delujejo na telo enaka nič, potem telo miruje ali pa se giblje premo in enakomerno. Telo je v ravnovesju. To je vsebina 1. Newtonovega zakona

TRENJE Ftr – sila trenja - N Poskus: S silomerom vlečemo klado brez uteži po mizi. Zapišimo velikost sile, ki je potrebna, da se klada giblje enakomerno. 2. Vstavimo vse tri uteži in ponovimo vajo. 3. Klado z utežmi vlečemo še po smirkovem papirju in ponovimo meritev. 4. Tlakovec vlečemo enkrat po večji ploskvi, drugič pa po manjši ploskvi. Obakrat izmerimo sili in ju primerjajmo med seboj. Zapomni si: Silo, ki ovira telo pri drsenju, imenujemo sila trenja in je ploskovno porazdeljena sila. Trenje je pri enakomerno gibajočih telesih enako vlečni sili. Odvisen je od teže in hrapavosti podlage, ni pa odvisen od velikosti ploskve. Smer delovanja sile trenja je vedno nasprotna smeri gibanja telesa.

UPOR Fu – sila upora N

2.Poskus: Spusti papirnati padali z enakima utežema istočasno z višine 2m in opazuj njuno padanje. Zapiši ugotovitve. 1.Poskus: Raven in zmečkan kos papirja spusti z višine 1 metra istočasno in ugotovi zakaj nastanejo razlike pri padanju. Vzemi dežnik in teci z odprtim dežnikom in z zaprtim dežnikom, kaj opaziš? 4.Poskus: Navodila za vajo so v učbeniku str. 34, poskus z plastelinskima kroglicama in sušilcem za lase. Prepiši besedilo, nariši poskus in zapiši ugotovitve. 3.Poskus: Navodila za vajo so v učbeniku str. 34, poskus z plastenkami. Prepiši besedilo, nariši poskus in zapiši ugotovitve. Zapomni si: Sila upora je značilna za pline in kapljevine. Tako na telesa, ki se gibljejo v plinih in tekočinah deluje sila upora, ki zavira njegovo gibanje. Upor, ki deluje na telo je odvisen od oblike telesa in od snovi skozi katero se telo giblje. Deluje vedno v nasprotni smeri gibanja.

SEŠTEVANJE VZPOREDNIH SIL Fmiška Fd Fb Fv Fk Fm R

SEŠTEVANJE NEVZPOREDNIH SIL F2 R F1 Nevzporedni sili vektorsko seštejemo po paralelogramskem načinu. Diagonala paralelograma, ki izhaja iz skupnega izhodišča je rezultanta (vsota) dveh nevzporednih sil.

MERJENJE NEVZPOREDNIH SIL vaje Navodila: Pod elastike namesti bel papir in natančno preriši lego elastik . Izmeri velikost sil v posameznih elastikah in jih zapiši. Vektorsko seštej dve poljubni sili in primerjaj njuno vsoto s tretjo silo.

F2 R F3 F1

RAZSTAVLJENJE SIL merilo: 1cm – R F2 F1 Fg

VZAJEMNO UČINKOVANJE SIL 3. NEWTONOV ZAKON Z dvema deskama se dva učenca odrineta drug od drugega. Učenca na deski izmenično vlečeta vrv.

POSKUSI: Dva silomera spnite in izmenično vlecita z njima. Koliko vsakič pokaže silomer. 2. Napihni balonček in ga spusti, opazuj balonček kako leti Vsakič poskus skicirajte in zapišite para teles, ki delujeta vzajemno druga na drugo. Primerjajte sili po velikosti in po smeri.

PRIMER: Na mizi stoji vaza z maso 1,5kg. S kolikšno silo deluje vaza na mizo. Katera sila je nasprotna sili vaze na mizo ? Katere sile delujejo na vazo. m= 1,5kg Fg= Fm = m= 1,5kg FVM= FMV = Opazujemo dve telesi, ki delujeta druga na drugo Opazujemo sile,ki delujejo na vazo 3. Newtonov zakon: Vaza deluje na mizo, miza pa na vazo. Sili sta enako veliki in nasprotno usmerjeni 1. Newtonov zakon: Na vazo delujeta dve sili. Sila teže in sila mize. Sili sta enako veliki in nasprotno usmerjeni Zapomni si: Če prvo telo deluje na drugo telo z neko silo, potem drugo telo deluje nazaj na prvo z nasprotno enako silo, to imenujemo medsebojno delovanje teles in je vsebina 3. Newtonovega zakona. Učinki vzajemnih sil niso enaki.

SILE NA KLANCU PRIMER: Na klancu stoji voziček z maso 250g. S kolikšno silo moramo držati voziček, da ne zdrsne navzdol? m = 250g Fg = R= Fp = R = Fp= Fr = Fg= 𝛂 α = merilo: 1cm –