Masno ravnotežje Zamislimo si kos kamnine s koncentracijo sledne prvine i (nadpis 0 pomeni začetno koncentracijo) in Dimineral/talina = 0 (popolnoma nezdružljiva.

Παρουσίαση με θέμα: "Masno ravnotežje Zamislimo si kos kamnine s koncentracijo sledne prvine i (nadpis 0 pomeni začetno koncentracijo) in Dimineral/talina = 0 (popolnoma nezdružljiva."— Μεταγράφημα παρουσίασης:

1 Masno ravnotežje Zamislimo si kos kamnine s koncentracijo sledne prvine i (nadpis 0 pomeni začetno koncentracijo) in Dimineral/talina = 0 (popolnoma nezdružljiva prvina). Ci0 je koncentracija prvine “i” v začetni trdni snovi (S, kamnina, mineral) – leva kocka, Cikamnina in Citalina koncentraciji “i” v preostali (rezidualni) trdni snovi in nastali talini (L), v delno staljenem ali kristaliziranem sistemu – desna kocka. Razmerje (frakcionacija) med staljeno in trdno snovjo je F = L/S.

2 Kakšna bo koncentracija “i” v talini - Citalina, če stalimo 50% kamnine?
Ker je prvina nezdružljiva, bo v celoti prešla v talino -100/50 = 2, kar je enako razmerju Citalina/ Ci0. Če bi stalili le 10% kamnine bi se v nastali talini skoncentriralo vseh 100% začetne vsebnosti in razmerje Citalina/ Ci0 bi bilo 10. Vsebnost visoko nezdružljive prvine v talini je inverzna funkcija deleža (frakcije F) taline.

3 Popolno taljenje Celoten sistem je vsota posameznih delov.
Prvotna kamnina = delna talina + preostala kamnina. Zapišemo lahko enačbo masnega ravnotežja: Ci0 = Citalina F + Cikamnina (1 – F) Vključimo definicijo porazdelitvenega koeficienta Dikamnina/talina = Cikamnina/Citalina In izpeljemo enačbo:

4 Enačba ima nekaj pomembnih omejitev:
F → 0 Citalina/ Ci0 = 1/D Če je D < 1, obstaja maksimalna meja koncentracije “i” v talini in če je D > 1, obstaja omejitev izločenja “i” v talino.

5 D → 0 Citalina/ Ci0 = 1/F Za nezdružljivo prvino je obogatitev “i” v talini obratno sorazmerna njeni frakciji.

6 Za dve prvini A in B spremembo razmerja vsebnosti v prvotni kamnini in talini zapišemo:
Tako, da je za F = 0 največja sprememba podana z ; pri DB = 0,5 in DA = 0,1, je to 5, kar je največja možna sprememba.

7 Vedno kadar uporabimo enačbo masnega ravnotežja predpostavimo, da sta trdna in tekoča faza homogeni in v ravnotežju. Enačba masnega ravnotežja in vse iz nje izpeljane enačbe veljajo tudi za delno taljenje in delno kristalizacijo. Tudi za trdno snov je ustrezna enačba:

8

9 V naravi je redko (ali nikoli) trdna snov ena sama faza (mineral) z določenim D, temveč je sestavljena iz različnih deležev mineralov z različnimi D. Spomnimo se na celotni porazdelitveni koeficient: Dicelotni/talina = Diα/talina xα + Diβ/talina xβ + Diγ/talina xγ Enačba masnega ravnotežje je tako:

10 Za realen opis spreminjanja Cil/ Ci0 z F, moramo upoštevati še:
Porazdelitveni koeficienti so funkcija sestave taline in mineralov ter tlaka in temperature. Dcelotni/talina se bo spreminjla s spremembo razmerij med minerali v trdni snovi. Zamislimo si kamnino iz prvotnih utežnih delov x0α, x0β, x0γ, s celotno vsoto vseh deležev Σ = x0i = 1. Po delnem taljenju bodo utežni deleži vsake od faz, ki je prispevala k talini Y α + Yβ + Yγ = ΔY, enaki celotni količini taline.

11 Prvotni celotni porazdelitveni koeficient
D0celotni/talina = Dα/talina x0α + Dβ/talina x0β + Dγ/talina x0γ se med taljenjem spremeni v Pomen postane jasnejši ob primerjavi nekaj možnosti:

12 Dcelotni/talina = 0.01(0.5 – 0.03) + 0.1(0.5 – 0.03) = 0.0517
x0α = x0β = 0.5, ΔY = 0.06 z Yα = Yβ = 0.03, D α/l = 0.01 in D β/l = 0.1 Dcelotni/talina = 0.01(0.5 – 0.03) (0.5 – 0.03) = Če se tali le faza β, je Yβ = 0.06 in Dcelotni/talina = 0.01(0.5) (0.5 – 0.06) = 0.049

13 V prvem primeru je mineralna sestava mešanica 50:50 dveh glavnih prvin, v drugem primeru je le iz faze β. Vsebnost glavnih prvin v nastalih talinah bo različna. Izračunani D za sledno prvino pa je podoben in bo njegova količina v obeh talinah zato podobna. Vsebnosti glavne in sledne prvine se med procesom delnega taljenja različno spreminjata. Kaj pa občutljivost vsebnosti sledne prvine na majhno količino rezidualne (preostale) faze, ki raje vključuje sledno prvino (ta je v njej kompatibilna)?

14 x0α = x0β = 0.495, x0γ = 0.01, ΔY = 0.06 z Yβ = 0.06 (edina faza, ki se tali), Dα/l = 0.01 in Dβ/l = 0.1, Dγ/l = 10 Dcelotni/talina = 0.01(0.495) (0.495 – 0.06) + 10(0,01) = 0.148 Vrednost porazdelitvenega koefifienta je v tem primeru 3x višja kot v prvih dveh!

15 Pomembne posplošitve Razen v malo verjetnem slučaju, da bi se faze talile v modalnih razmerjih, se bo vrednost Dcelotni/talina spreminjala glede na stopnjo (količino) taljenja, tudi če vrednosti Dmineral/talina ostanejo nespremenjene, kar je prav tako malo verjetno. Dokler je delež (frakcija) faze, ki vstopa v talino majhen, glede na začetni delež te faze v nestaljeni kamnini, bo količina sledne prvine v talini neodvisna od tega, katere faze se talijo. Ker je količina glavnih prvin v talini občutljiva na to, katere faze se talijo, se bodo glavne in sledne prvine med procesom verjetno različno obnašale.

16 Na količino sledne prvine v talini vpliva že majhna količina faze z visokim Dmineral/talina.
Pri taljenju zgornjega plašča granat kontrolira vsebnost HREE. Pri taljenju kamnin skorje imajo podobno vlogo akcesorni minerali kot npr. cirkon in apatit. V otočnih lokih rutil kontrolira vsebnost Ti, Nb in Ta. Spremenljivost celotnega porazdelitvenega koeficienta med taljenjem lahko izrazimo z

17 Dis/l je celotni kamnina/talina porazdelitveni koeficient, Di0 celotni porazdelitveni koeficient na začetku taljenja in P = Dα/talina pα + Dβ/talinapβ + …, kjer je pj razmerje faze j v talini in razmerje vseh faz ΣPj = 1 (oz. Yj/ΔY). Če se kamnina tali v ne-modalnih razmerjih, enačbi za talino in rezidualno trdno snov dobita obliko:

18 Frakcionirana kristalizacija
Če je rast kristalov hitrejša od difuzje prvin skozi trdno snov, ti niso v ravnotežju s homogeno rezidualno talino. Ob hitri ohladitvi nastanejo conarni kristali. Proces imenujemo tudi površinsko, Rayleighovo in logaritmično ravnotežje. Enačbe izvajamo iz predpostavke Cpovršina kristala = DCtalina

19 Cl, Cs, C0. koncentracije prvine v talini, trdni
Cl, Cs, C0 koncentracije prvine v talini, trdni snovi in začetnem sistemu Xl, Xs, X0 mase prvine v talini, trdni snovi in začetnem sistemu Ml, Ms, M0 skupne mase taline, trdne snovi in začetnega sistema Osnovna domneva frakcionirane kristalizacije je, da je koncentracija na površini kristala:

20 Kar je z integriranjem Na začetku (t = 0) velja Xs = 0 in Ms = 0, kar da:

21 Enačbo frakcionacije torej lahko zapišemo
In obogatitev sledne prvine v na površini minerala CR, glede na začetno talino Njena povprečna koncentracija v kristalu pa je: D → 0 Cl/C0 → 1/F F → 0 Cl/C0 → ∞

22 Učinek frakcionirane kristalizacije na rezidualno talino
Primerjava enačb površinskega in popolnega ravnotežja: Za nezdružljive prvine (D = 0) je za 10x dvig Cl/C0 potrebna 90% kristalizacija ali 10% taljenja (F = 0.1). Za združjive prvine (D = 10) med frakcionirano kristalizacijo se Cl/C0 hitro zmanjšuje, ko F pade iz 1 na 0.8, medtem ko se pri delnem taljenju koncentracija združljive prvine spreminja za manj kot faktor 2 v območju od o do 20% taljenja (F = 0 do 0.2).

23

24 Razmerje med koncentracijami prvin A in B v talini )in začetni snovi ((CA/CB)l/(CA/CB)0) je bolj občutljivo na absolutne vrednosti njunih porazdelitvenih koeficientov kot pa na velikost razmerja med njima. Za dve inkompatibilni prvini v talini med frakcionirano kristalizacijo velja Pomembna je razlika med DA in DB, ki bo za nezdružljive prvine vedno majhna, tako da tudi sprememba njunega razmerja v rezidualni talini med frakcionirano kristalizacijo ne more biti velika.

25 Primerjaj to z veliko spremembo razmerja pri nizkih F za ravnotežni model.
Za kompatibilne prvine (D = 4 in 8) je razmerje zelo občutljivo na stopnjo frakcionacije.

26 Delno (frakcionirano) taljenje

27 Kontaminacija Dinamični modeli
AFC – akumulacija frakcionirana kristalizacija Conarno prečiščevanje Dinamični modeli Dinamično taljenje RTF magmatska komora (Replenished, periodicaly Tapped, continously Fractionated – zaporedni cikli frakcionacije, izbruha magme, kontaminacije z okolno kamnino in ponovne napolnitve)

28 FC DSr = 0,9 DBa = 0,1 DSr = 0,5 AFC DSr = 0,1 DBa = 0,01

29