Η παρουσίαση φορτώνεται. Παρακαλείστε να περιμένετε

Η παρουσίαση φορτώνεται. Παρακαλείστε να περιμένετε

Konvekcija Energijska bilanca tal ftp://ftp.bf.uni-lj.si/pub/klemen/Konvekcija.ppt Klemen Bergant.

Παρόμοιες παρουσιάσεις


Παρουσίαση με θέμα: "Konvekcija Energijska bilanca tal ftp://ftp.bf.uni-lj.si/pub/klemen/Konvekcija.ppt Klemen Bergant."— Μεταγράφημα παρουσίασης:

1 Konvekcija Energijska bilanca tal ftp://ftp.bf.uni-lj.si/pub/klemen/Konvekcija.ppt Klemen Bergant

2 Konvekcija in energijska bilanca tal Pregled poglavja UVOD oziroma ponovitev –Prenosi energije KONVEKCIJA –Naravna konvekcija –Prisilna konvekcija –ZAZNAVNA IN LATENTNA TOPLOTA ENERGIJSKA BILANCA TAL –Bowen-ovo razmerje

3 Trije osnovni načini prenosa energije v atmosferi in tleh: –Sevanje (za prenos ne potrebujemo materije) PRIMER: Vroča žička v žarnici oddaja svetlobo in s tem energijo preko sevanja. –Kondukcija (neposreden dotik - brez mešanja snovi) PRIMER: Če se grejete s sedenjem na toplem radiatorju, prejemate energijo s kondukcijo) –Konvekcija (z mešanjem snovi) PRIMER: Za topel zrak v predavalnici se moramo zahvaliti radiatorjem in konvekciji. Prenosi energije

4 Prenosi energije v različnih medijih –Vesolje (vir in ponor sevanja) –Ozračje (sevalni tokovi: kratkovalovni, dolgovalovni; konvektivni tokovi: turbulenca, advekcija) –Kopno (konduktivni tokovi) –Morje (sevalni tokovi: kratkovalovni, dolgovalovni; konvektivni tokovi: turbulenca, advekcija)

5 TemperaturaToplota Temperatura je mera za kinetično energijo molekul v snovi. Temperatura je lastnost stanja snovi in jo lahko merimo (v K, °C, °F) Temperatura ni odvisna od števila molekul v snovi, temveč le od energije molekul. Toplota je energije v prehajanju med dvema (ali več) substancama. Toplote ne moremo meriti, merimo lahko le temperaturne spremembe, ki jih povzroča Več molekul prenaša energijo bolj efektivno kot manj molekul.

6 –Prenos toplote z gibanjem tekočine – mešanjem. –Pomemben proces v ATMOSFERI IN OCEANIH T T T MEŠANJE termična konvekcija delec zraka Konvekcija

7 NARAVNA KONVEKCIJA – Povzročajo jo razlike v gostoti zraka, ki se pojavljajo ob neenakomernem segrevanju zemeljske površine, ki posredno neenakomerno segreva zrak. Zrak se nad toplimi območji segreva, se zato dviga in s seboj v višino prenaša tudi zaznavno toploto, vlago, onesnaženjem,... PRISILNA KONVEKCIJA – je posledica mehaničnih sil. Te se pojavijo zaradi orografije, pri trenju med posameznimi zračnimi plastmi, ki se gibljejo z različnimi hitrostmi, pri trenju zraka ob zemeljsko površino in podobno. To so razna valovanja zraka, prisilni dvigi zraka ob gorskih pregradah in ob frontah, striženje vetra,... Konvekcija

8 Latentna toplota - “ Nevidna oz. skrita ” –Toplota, ki se sprošča oziroma porablja pri faznih prehodih vode. Izhlapevanje – poraba energije - ohlajanje Utekočinjenje – sproščanje energije - segrevanje Zaznavna toplota –Toplota, ki jo lahko čutimo zaradi temperaturnih razlik. Konvekcija

9 Kilokalorije - kcal Da izhlapimo 1 kg vode, porabimo približno 537 kcal oz MJ, T = konst. Za dvig temperature 1 kg vodne pare iz 100 ºC na 150 ºC porabimo približno 23 kcal oz. 96kJ Za dvig temperature 1 kg vode iz 0°C na 100 ºC porabimo približno 100 Kcal oziroma 419 kJ. Zaznavna toplota je toplota, ki se porablja oziroma sprošča pri temperaturnih spremembah. Latentna toplota je toplota, ki se porablja oziroma sprošča pri faznih spremembah in ne spremembah temperature. Temperatura (ºC) Dve vrsti toplote 1kcal = 4186,8J Da segrejemo 1 kg ledu iz –50°C na 0°C, porabimo približno 25 kcal oz. 105 kJ. Da stopimo 1 kg ledu, porabimo približno 80 kcal oz. 334 kJ, a temperatura se ne spremeni.

10 ZAZNAVNA TOPLOTA – toplejši delec zraka se s pomočjo vrtincev primeša med hladnejši zrak in se ohladi – odda toploto. Obratno velja, če se hladnejši delec zraka primeša med toplejši zrak. Zaznavna toplota je odvisna od temperaturnega gradienta v tekočini, gostote tekočine, njene toplotne kapacitete ter turbulentne difuzivnosti za prenos zaznavne toplote. Konvekcija – zaznavna toplota

11 K A - turbulentna difuzivnost za zaznavno toploto [m 2 /s] ρ- gostota zraka pri tleh [kg/m 3 ] c p - specifična toplota zraka pri konstantnem pritisku [1004 Jkg/K] ΔT/ Δz- vertikalni gradient temperature zraka pri tleh [K/m] GOSTOTA TURBULENTNEGA TOKA ZAZNAVNE TOPLOTE

12 LATENTNA TOPLOTA – če zaradi ohlajanja oziroma segrevanja delca zraka, ki se pomeša z okolico z drugačno temperaturo, pride do fazne spremembe vode (utekočinjenje oz. izhlapevanje) v zraku, se pri tem sprosti oziroma porabi dodatna energija. Latentna toplota je odvisna od gradienta vlage v tekočini, gostote tekočine, izparilne toplote za vodo ter turbulentne difuzivnosti za prenos latentne toplote. Konvekcija – latentna toplota

13 K LE - turbulentna difuzivnost za latentno toploto [m 2 /s] ρ- gostota zraka pri tleh [kg/m 3 ] L i - izparilna toplota za vodo [2,5 MJ/kg] Δq/ Δz- vertikalni gradient specifične vlage pri tleh [1/m] GOSTOTA TURBULENTNEGA TOKA LATENTNE TOPLOTE

14 Energijska bilanca tal Površina tal predstavlja neskončno tanko plast, ki ne more shranjevati toplote. Zato mora biti vsota vseh energijskih tokov, ki pridejo do površine oziroma od nje odhajajo enaka pozitivne gostote energijskih tokov tlem prinašajo enerjijo - - negativne gostote energijskih tokov tlem odnašajo energijo

15 j A - gostota turbulentnega toka zaznavne toplote j LE - gostota turbulentnega toka latentne toplote j G - gostota toplotnega toka v tleh - kondukcija j RN - neto sevanje [W/m 2 ] Energijska bilanca tal

16 Bowenovo razmerje PRAKTIČNO IZRAČUNAVANJE j A IN j LE Netosevanje lahko merimo (netoradiometri) oziroma ocenimo preko meritev temperature zraka, tal ter globalnega obsevanja. Prav tako preko meritev temperature tal na različnih nivojih lahko ocenimo kondukcijo. Na podlagi ocen omenjenih dveh energjijskih tokov lahko ocenimo tudi gostoti turbulentnega toka zaznavne in latentne toplote. Pri tem si pomagamo z BOWENOVIM RAZMERJEM.

17 Bowenovo razmerje BOWENOVO RAZMERJE – razmerje med gostoto turbulentnega toka zaznavne in latentne toplote. Ob predpostavki da približno velja K A = K LE izpeljemo zgornjo enačbo, s pomočjo katere lahko ob meritvi zračne vlaga in temperature zraka na dveh nivojih ocenimo Bowenovo razmerje:

18 Bowenovo razmerje Na podlagi enačbe za energijsko bilanco tal ter ocenjenega Bowenovega razmerja lahko ocenimo gostoti turbulentnih tokov zaznavne in latentne toplote. PAZI! – v knjigi sta enačbi zamenjani – str. 57 – NAPAKA!

19 Meritve mikroklime v okolici kmetijskih nasadov Bowenovo razmerje (B) Bowenovo razmerje/Metoda energijske bilance nivo 2 nivo 1 j RN - neto sevanje izmerimo z netoradiometri ali ocenimo iz T zrak in T tla ter vlage. j G - kondukcijo ocenimo na podlagi meritev T tla (z) ter tipa tal. E - izhlapevanje (v kg/m 2 s  mm/s) L - izparilna toplota za vodo

20 Metode, ki uporabljajo princip energijske bilance za zaščito pred pozebo Nočna energijska bilanca tal -j RN = j G + j A + j LE + A Metode temeljijo na: Zmanjševanju energijskih izgub! Dodajanje novih energijskih virov -‘zapremo’ atm. okno, primer so npr. toplejše oblačne noči in hladnejše jasne noči. (MALCE TEŽKO SAMI VPLIVAMO NA TO) - mešanje toplejšega zraka iz višjih predelov; - valjanje tal za povečanje toplotnih tokov iz tal. - grelci na olje - dodajanje vode Prerazporedimo vire energije!

21 Zaščita pred pozebo Grelci zmanjšujejo j LE vendar povečujejo A Vernice vplivajo na turbulenco in mešanje zraka - spremenijo gostoto toka zaznavne j A in latentne toplote j LE.

22 Dovajanje toplote viša temperaturo zraka v nasadih.

23 Učinkovitost vetrovnih pregrad je odvisna od njihove gostote.


Κατέβασμα ppt "Konvekcija Energijska bilanca tal ftp://ftp.bf.uni-lj.si/pub/klemen/Konvekcija.ppt Klemen Bergant."

Παρόμοιες παρουσιάσεις


Διαφημίσεις Google