ELEKTRONSKA NAVIGACIJA

Παρουσίαση με θέμα: "ELEKTRONSKA NAVIGACIJA"— Μεταγράφημα παρουσίασης:

1 ELEKTRONSKA NAVIGACIJA
ROMAN STARIN

2 EN – KOMPAS MAGNETNI KOMPAS GIROSKOPSKI KOMPAS ELEKTRONSKI KOMPAS

3 EN – ZEMELJSKI MAGNETIZEM
Magnetni pol Geografski pol Zemljo obdaja razmeroma šibko magnetno polje, ki je podobno magnetnemu polju v okolici paličastega magneta, kot da bi Zemlja vsebovala velik paličasti magnet, katerega južni pol (S) je blizu severnega geografskega pola (na Arktiki), severni pol (N) pa blizu južnega geografskega pola (na Antarktiki). Tam, kjer magnetne silnice najbolj strmo vpadajo na zemeljsko površje in kjer so najgostejše, je južni magnetni pol. V bližini južnega geografskega pola je severni magnetni pol, tam magnetne silnice najbolj strmo izstopajo iz Zemlje.

4 EN – INKLINACIJA, DEKLINACIJA
izokline MAGNETNA DEKLINACIJA (VARIACIJA) izogone Magnetne silnice vpadajo na vodoravna zemeljska tla, pri tem tvorijo vpadni kot, ki se imenuje inklinacija. Črte na zemljevidu, ki povezujejo kraje z enako inklinacijo so izokline. Kraji z inklinacijo 0 so na magnetnem ekvatorju, v magnetnih polih pa je inklinacija največja, blizu 90o. Smer vodoravne komponente gostote magnetnega polja se ne ujema povsem s smerjo poldnevnika, saj magnetna pola ne sovpadata z geografskima. Kot med poldnevnikom in smerjo vodoravne komponente gostote zemeljskega magnetnega polja se imenuje magnetna deklinacija. Po dogovoru je ta pozitivna, če je magnetna silnica usmerjena vzhodno od poldnevnika in negativna pri zahodni usmerjenosti. Črte, ki povezujejo kraje z enako deklinacijo, so izogone. Ob uporabi kompasa magnetna deklinacija nastopa kot kot, ki ga tvori severni konec magnetne igle (t.i. magnetni meridijan) s pravim - zemljepisnim meridijanom. Magnetna deklinacija (imenovana tudi variacija) je pozitivna oz. vzhodna, če je severni konec igle odklonjen vzhodno od pravega meridijana. V obratnem primeru je variacija negativna oz zahodna. Magnetni kompas pokaže smer silnic zemeljskega magnetnega polja, to je smer južnega magnetnega pola. Da dobimo pravi geografski sever moramo upoštevati magnetno deklinacijo, ki je običajno nekaj stopinj plus ali minus. Ker se lega magnetnih polov ter potek silnic zemeljskega magnetnega polja pogosto spreminjajo, je treba podatke o magnetnih deklinacijah pogosto obnavljati.

5 EN – LADIJSKI MAGNETIZEM
DEVIACIJA Je kot med magnetnim in kompasnim meridianom in je posledica ladijskega magnetizma. SKUPNI POPRAVEK ps = (± var) + (± d) Podatek o devijaciji za določen kurz se nahaja v tablici devijacije, ki je posebej izdelana za določeno Plovilo. Skupni popravek je vsota devijacije in varijacije in ga uporabimo pri pretvarjanju kurzov in azimutov iz pravih v kompasne in obratno. ps = (± var) + (± d) Zakaj je potrebno pretvarjati azimute in kurze? Če na pomorsko karto vrišemo kurzno linijo (kurz pravi) in bi pluli v tem kurzu s pomočjo magnetnega kompasa, moramo vedeti, kolikšen je kurz kompasni. Kurz kompasni dobimo, če od kurza pravega odštejemo skupni popravek, zato uporabimo formulo: Kk = Kp - (± ps) Pri določanju položaja čolna z azimuti s pomočjo magnetnega kompasa izmerimo na opazovani objekt (npr. svetilnik, rt,..) azimut kompasni. Preden azimut vrišemo na karto, ga moramo spremeniti v azimut pravi po formuli : ωp = ωk + (± ps)

6 EN – MAGNETNI KOMPAS KAJ JE MAGNETNI KOMPAS?
Naprava, ki za določanje strani neba izkorišča vedenje magnetnice v zemeljskem magnetnem polju. Naprava s katero določimo magnetni meridian DELITEV GLEDE NA TEHNIČNO IZVEDBO: Suhi magnetni kompas Kompas s tekočino Indukcijski kompas Prvi: Kitajska okoli leta 247 BC, za navigacijo v uporabi do 11 stoletja. Prvi suhi kompas Evropa okoli 1300. V zgodnjih letih 20 stoletja kompas s tekočino.

7 EN – MAGNETNI KOMPAS SESTAVNI DELI: Vetrovnica s klobučkom
Kotel iz bakra ali medenine Kardanski sistem Stojalo oziroma podstavek

8 EN – GIRO KOMPAS Glavni kompas na ladji Kaže geografski sever
Ni vpiliva ladijskega magnetizma Deluje na principu vrtavke

9 EN – GIRO KOMPAS Deviacija giro kompasa:
WE = velikost komponente zemeljske rotacije v neki točki WE = 900 cos φ __ ___ Vrednost napake v vožnji: tg δž1= - BC/WC tg δž1= - b cos Kp / 900 cos φ + b sin Kp δž1 = - b cos Kp / 900 cos φ tg 1 = - b cos Kp / 900 cos φ = - b cos Kp / cos φ δž1 = b cos Kp sec φ δž1 = A° b cos Kp sec φ Primer: δž1 = b cos Kp sec φ b ‹ 24 Kp =  φ ‹ 60° N/S δž1 ‹ 0,06347 x 24 x 1 x 2 δž1 ‹ 3

10 EN – GIRO KOMPAS Anschütz Sperry

11 EN - GLOBINOMER Ultrazvočni Hidrostatični Priročna sredstva

12 EN - ULTRAZVOČNI GLOBINOMER
v - hitrost UZ skozi vodo ≈ 1500 m/s t - čas potovanja UZ od oddajnika do prejemnika Globina pod ladjo (d): 2d = v t d = v t / 2

13 EN - ULTRAZVOČNI GLOBINOMER

14 EN - ULTRAZVOČNI GLOBINOMER
Prehod ultra zvoka Lom ultra zvoka Odboj ultra zvoka Zunanji vplivi hitrost UZ temperatura morja

15 EN - ULTRAZVOČNI GLOBINOMER
SPREJEMNIKI / ODDAJNIKI UZ GLOBINOMERJEV Elektrostrikcijski Magnetnostrikcijski ZAPISOVALCI GLOBINE

16 EN - MERILNIKI HITROSTI LADJE
Merjenje hitrosti ladje: Brez zdrsa (slip) Lahek vijak Lahek vijak – obrasla ladja Težek vijak Težek vijak – obrasla ladja Viharno morje

17 EN - MERILNIKI HITROSTI LADJE
Dejavniki, ki vplivajo na hitrost ladje: H – globina pod ladjo T – ugrez ladje g = 9,81 m/s2 H=b2/g

18 EN - MERILNIKI HITROSTI LADJE
VRSTE MERILNIKOV HITROSTI LADJE: Mehanski ali rotacijski Hidrodinamični Elektromagnetni Doplerjevi

19 EN - MERILNIKI HITROSTI LADJE električni rotacijski

20 EN - MERILNIKI HITROSTI LADJE električni rotacijski

21 EN - MERILNIKI HITROSTI LADJE hidrodinamični

22 EN - MERILNIKI HITROSTI LADJE dopplerjev - radarski
fpr = frekvenca sprejetega signala f0=frekvenca emitiranega signala c = hitrost elektromagnetnih valov bpi = projekcija hitrosti plovila na smer elementarnega delca i γi= kot med smerjo gibanja ladje in smerjo elementarnega delca i

23 EN - MERILNIKI HITROSTI LADJE dopplerjev - zvočni
c = 1500m/s hitrost širjenja signala v morju fpr = frekvenca sprejetega signala f0=frekvenca emitiranega signala

24 EN – RADIO SVETILNIKI Navtični oz. pomorski, letalski, aero-navtični
Usmerjeni, neusmerjeni, rotirajoči Modulacije A1-pulzna, A2-amplitudna, A3-frekvenčna Klase glede na domet: A=250 Nm, B=100 Nm, C=50Nm, D=10Nm

25 EN – RADIO ODDAJNIKI RADIOBEACON
Pasivni; radarski reflektorji (radar reflector) Aktivni; RACON-S, RAMARK-S, TRANSPORDER-S